Slovenija v letnem poročilu AI zaradi izbrisanih in Romov

Tako kot lani je vzrok neureditev vprašanja izbrisanih in neuspeh pri celoviti vključitvi romskih otrok v izobraževanje.

AI: Stanje glede izbrisanih se je še poslabšalo Kot so zapisali v poročilu, ki obravnava leto 2007, slovenske oblasti niso povrnile statusa stalnih prebivalcev izbrisanim ali jim zagotovile celovitega dostopa do ekonomskih in socialnih pravic. "Še več, izbrisanim se je še naprej odrekala pravica do celovite poprave krivic, vključno z odškodnino," poudarjajo v poročilu. Navajajo še, da je vlada oktobra lani poslala v parlament osnutek ustavnega zakona, s katerim namerava razrešiti status izbrisanih. Amnesty International je pozval k umiku osnutka zakona, saj je v obliki, v kateri je bil poslan v parlament, še naprej kršil človekove pravice izbrisanih ter še nadalje slabšal njihov slab položaj.

Kovač: Slovenija bi kot predsedujoča EU morala še posebej ukrepati

Kovač je v zvezi z izbrisanimi opozoril na mednarodni vidik tega problema. Kot je dejal, ima Slovenija kot trenutno predsedujoča Evropski uniji mednarodni položaj, zaradi katerega je še toliko bolj pomembno, da čimprej in na primeren razreši problem izbrisanih.

Nekateri izbrisani so v postopkih prisilne odstranitve iz države Sicer je opozoril še na primere izbrisanih, ki so se znašli v postopkih prisilne odstranitve iz države. Po njegovih besedah gre pri tem za grobo kršitev pravnega reda v Sloveniji.

Romi še vedno niso v celoti vključeni v izobraževanje

Kar zadeva diskriminacijo Romov, pa AI v letnem poročilu navaja, da oblasti niso uspele celovito vključiti romskih otrok v izobraževanje in so v nekaterih osnovnih šolah dopuščale vzpostavitev posebnih skupin za romske otroke, pri čemer se je v nekaterih primerih poučevalo po skrajšanem učnem programu.

Bršljinski model je Rome ločeval v posebne učne skupine Kot so še zapisali na AI, je t. i. Bršljinski model, uporabljen na osnovni šoli Bršljin v Novem mestu, predvideval poučevanje v ločenih skupinah za učence, ki so potrebovali pomoč pri določenih predmetih. Učitelji v Bršljinu so priznali, da te skupine sestavljajo večinoma, včasih pa izključno Romi. Slovenske oblasti so trdile, da takšen model ni vodil v segregacijo romskih otrok in da so bili učenci razdeljeni v posebne skupine le začasno, AI pa je dobil informacijo, da se model še razvija. Kot so še zapisali na AI, nadaljnje podrobnosti do konca minulega leta niso bile znane.

AI: Oblast ne zagotavlja transparentnosti v zvezi z uvajanjem električnega paralizatorja

Na AI Slovenije so opozorili tudi na nekatera vprašanja človekovih pravic v Sloveniji, ki jih letno poročilo ne omenja. Kovač je ob tem izpostavil vprašanje netransparentnosti delovanja oblasti, kar po njegovih besedah dokazujejo številni primeri sprejemanja zakonodaje v Sloveniji.

Kot tipičen primer tovrstne netransparentnosti je Kovač omenil letošnji predlog sprememb zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je uvajal novo prisilno sredstvo - električni paralizator. Po ogorčenju stroke je bil ta del umaknjen iz predloga. Podobno po besedah Kovača velja za uvajanje paralizatorja v policiji. Kot je dejal, se podaljšani rok za poskusno uporabo paralizatorja izteka, javnost pa še vedno ne ve, kakšna bo končna odločitev.

14. junija 2008 - Amnestyjeve olimpijske igre v Ljubljani

Pri AI Sloveniji še sporočili, da za 14. junij v parku Tivoli pripravljajo Amnestyjeve olimpijske igre, ki bodo potekale pod sloganom Peking 2008 - Zahtevamo zlato za človekove pravice.

Ministrstva zavračajo navedbe AI Na ministrstvu za šolstvo in šport so se odzvali na letno poročilo Amnesty International, ki omenja Slovenijo zaradi neuspeha pri celoviti vključitvi romskih otrok v izobraževanje. Na ministrstvu so poudarili, da v primeru romskih otrok ne gre za segregacijo.

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pa so nezadovoljni z delom poročila, ki govori o problematiki "izbrisanih". MNZ zavrača trditve AI, da je med njimi še vedno na tisoče oseb brez slovenskega državljanstva.