Slovenija in Srbija za izboljšanje in pospešitev železniških prevozov

Ministra sta se dopoldne najprej srečala na bilateralnem sestanku na Bledu, nadaljujeta pa s sestankom z vodstvom Slovenskih železnic v Ljubljani. Kot sta povedala po pogovorih na Bledu, sta Slovenija in Srbija prijateljski državi, med katerima ni odprtih oziroma nerešenih vprašanj, je pa mogoče izboljšati sodelovanje na področju železniških prevozov.

Ministra sta sklenila, da bodo preverili, kako bi lahko ponovno vzpostavili nočni vlak iz Ljubljane prek Zagreba v Beograd ter kako bi lahko na področju železnic poglobili sodelovanje med Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Srbijo in Slovenijo. "Dogovorila sva se, da bomo predlagali ustanovitev nekega skupnega telesa, da bomo ugotovili, kako lahko prevoze po železniških tirih tako za potnike kot za tovor povečamo in predvsem pospešimo," je povedala ministrica Bratuškova.

Vesić je pojasnil, da bi meddržavno delovno telo koordiniralo dela na rekonstrukcijah železniških prog in pripravljalo vozne rede ter izvajalo tudi druge aktivnosti v smeri zagotavljanja hitrejših železniških povezav. Kot je izpostavil Vesić, je to pomembno za vse države, saj bi bile povezave boljše, ljudje bi lažje potovali, hitreje bi potekal tudi prevoz tovora.

Novice Slovenija in Hrvaška naložbe vse bolj usmerjata v železnice

Minister je zadovoljen, da se Slovenija in Srbija strinjata, da je pri razvoju prometa treba dati poudarek železniškemu prometu, ki je bolj ekološki in hitrejši ter ga podpira tudi EU. Kot je izpostavil, je za Srbijo ključnega pomena, da se poveže z Evropo prek koridorjev, ki prečijo Slovenijo.

Iz Ljubljane v Beograd v dveh urah?

Vesić je izrazil željo, da bi iz Ljubljane v Beograd lahko z vlakom pripotovali v dveh urah, kar je zdaj nemogoče. Minister je pojasnil, da so v Srbiji zgradili 85 kilometrov hitrih prog, zdaj je v gradnji 108 kilometrov hitre proge proti Madžarski, zgradili pa bodo tudi 228 kilometrov hitrih prog proti jugu.

Bratuškova je povedala, da tudi Slovenija veliko vlaga v obnovo železniške infrastrukture – za to bo letos namenjenih več kot 420 milijonov evrov. Kot je izpostavila, se prve obnove vsekakor izvajajo prav na evropskih koridorjih. Izpostavila je gradnjo proge Divača–Koper, ki bo poskrbela za večjo konkurenčnost Luke Koper, tovor pa bo lahko hitreje prispel tudi do Srbije.

Ministrica je pojasnila, da obnove železnic v Sloveniji tečejo skladno s pravili EU, da lahko potniški vlaki vozijo 160 kilometrov na uro. "To je ta hitrost, o kateri govorimo, ko govorimo o hitrih vlakih," je pojasnila ministrica in dodala, da je tako tudi v drugih evropskih državah.

V Srbiji gradijo proge, ki omogočajo vožnjo pri 200 km/h

Medtem se v Srbiji gradijo železniške proge, ki omogočajo vožnjo pri 200 kilometrih na uro. Vendar kot je izpostavila Bratuškova in na to opozorila tudi srbskega kolega, bo hitrost v drugih državah omejena na maksimalno 160 kilometrov na uro.

Vesić je razložil, da že na povezavi med Budimpešto in Beogradom, kjer bo od leta 2025 vozil hitri vlak, bo vlak skozi Srbijo potoval s hitrostjo 200 kilometrov na uro, skozi Madžarsko pa 140 kilometrov na uro. "Bo pa vsekakor hitrejši, kot je zdaj, in to potrebujemo," je poudaril.

Kot bolj ključno od same hitrosti vožnje je izpostavil rešitev, da vlaki ne stojijo na meji, kar je mogoče urejati tako, da so srbski obmejni organi v Budimpešti, madžarski pa v Beogradu ter da hitri vlak vozi neposredno med mestoma. Podobno rešitev pričakuje tudi s Slovenijo. "Vendar bomo to urejali takrat, ko pridemo do tega," je dejal Vesić.