Slovenija in Hrvaška brez skupne rešitve za jedrske odpadke iz Neka

Kot je po zasedanju komisije povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so danes obravnavali izjemno uspešne obratovalne, ekonomske in varnostne rezultate Neka v letošnjem letu. Predvsem je vesela, da jim je uspelo potrditi tretjo revizijo programov razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Program bosta zdaj obravnavala slovenska vlada in hrvaški sabor, Bratuškova pa je prepričana, da bodo na naslednjem zasedanju komisije dokument lahko dokončno potrdili.

Novice Šarec z izjavami vznemiril Avstrijce: To je nesprejemljivo #video

Državi brez soglasja za skupno odlagališče jedrskih odpadkov

Na današnjem zasedanju so med drugim potrdili ugotovitev koordinacijskega odbora, da v tem trenutku ni soglasja za skupno rešitev glede odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. "Slovenija gre tako zdaj z Vrbino svojo pot. Smo pa še vedno odprti za pogovore s Hrvaško, seveda skladno z meddržavno pogodbo," je povedala Bratuškova.

Hrvaški minister za zaščito okolja in energijo Tomislav Ćorić in slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek Foto: STA ,

Hrvaški minister za zaščito okolja in energijo Tomislav Ćorić je pojasnil, da je za hrvaško stran problematičnih več vidikov glede skupnega odlagališča na Vrbini. Po njegovem mnenju je ključen problem ta, da Vrbina predpostavlja le odlaganje odpadkov, ki nastanejo v Neku. To pomeni, da Hrvaška nima rešitve za institucionalne odpadke in da bi morala zgraditi še eno odlagališče.

Bratuškova je o razlogu za to povedala, da meddržavna pogodba v tem trenutku predvideva skupno reševanje le za odpadke, ki nastajajo v Neku. "Tudi dokumenti, ki so pripravljeni na občinski ravni, za zdaj predvidevajo samo odlaganje odpadkov, ki nastajajo na območju Slovenije," je poudarila ministrica.

Novice V NEK do zdaj izvedli dobro polovico programa varnostne nadgradnje

Slovenija bi na Vrbini zgradila manjše ali večje odlagališče

Slovenija bo tako nadaljevala svojo pot z Vrbino, kjer je projekt zastavljen tako, da se tam lahko zgradi manjše ali večje odlagališče. "Leto 2025 je prelomnica, od katere ne nameravamo odstopati," je dejala Bratuškova ter dodala, da bo v tem času treba še veliko postoriti in da je časovna stiska že kar velika.

Ćorić je povedal, da bo na naslednjem zasedanju, ki bo predvidoma januarja ali februarja, spet priložnost za pogovor o tem. Vendar pa neodvisno od tega Hrvaška nadaljuje priprave na alternativno rešitev za skladišče v bližini meje z Bosno in Hercegovino. Ob tem se minister zaveda, da v Bosni in Hercegovini obstaja nasprotovanje temu projektu. Vendar se, kot je zagotovil, pri vsakem projektu v moderni Evropi upoštevajo najvišji okoljski standardi in tudi hrvaška rešitev, če bo do nje prišlo, bo šla v tej smeri, zato meni, da ni treba, da je kdorkoli zaradi tega zaskrbljen.

Kot je poudaril, bo lahko Bosna in Hercegovina svoja nestrinjanja ali opažanja tudi sporočila, tako kot pri vsakem projektu, in sicer ob obravnavi okoljskih vplivov projekta. "Hrvaška se tej komunikaciji nikakor ne bo izognila," je zagotovil Ćorić, a dodal, da mora biti jasna, argumentirana in utemeljena.

Nasprotovanje projektu pa so danes izrazili aktivisti, ki so na Bled prišli iz Bosne in Hercegovine. Kot je poudaril Mario Crnković iz nevladne organizacije Green team iz Novega Grada, je načrtovana lokacija na območju Trgovske gore nesprejemljiva za odlaganje jedrskih odpadkov iz Neka. Poudaril je, da projektu nasprotujejo tako okoljevarstveniki kot velik del prebivalstva, saj je ta lokacija z več vidikov neprimerna za odlaganje tovrstnih odpadkov. Poleg tega je opozoril, da jih s projektom Hrvaška sploh ni seznanila, čeprav bi tovrstna komunikacija med državama glede takšnega projekta morala potekati.