Z novelo zakona o arhivih se arhivi ne zapirajo, pač pa se določen del vsebin regulira tako, da so dostopne pod določenimi pogoji, je zatrdila ministrica za kulturo Majda Širca.
Širca je poudarila, da je dosedanja razprava pred referendumom o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih dokazala, da se bo ta referendum v zgodovino vpisal kot eden "bolje problematičnih". Obravnava namreč težko in pravno zapleteno vsebino, ki zlasti predlagateljem daje možnost, da "se z vsebino poigrava oz. z njo celo manipulira", je dejala ministrica.
"V zadnjem času kar nekaj manipulativnih stališč"
Kot je prepričana, je bilo v minulem času izrečenih "kar nekaj manipulativnih stališč". Med drugim je Širca zatrdila, da se arhivi z novelo ne zapirajo, pač pa se "določen del arhivskih vsebin regulira na ta način, da je dostopen vsem, ki ga želijo, pod določenimi pogoji".
"Nikjer na svetu niso arhivska gradiva popolnoma dostopna"
Po mnenju ministrice je prav, da "se ščiti ljudi, ki so v tej državi v preteklosti skrbeli za varnost države in tudi za to, da smo danes svobodni in da živimo v svobodni državi". Zatrdila je, da nikjer na svetu ni zagotovljena popolna dostopnost arhivskih gradiv.
"Tu se samo regulira nekaj, kar je v interesu države, da se regulira"
Pojasnila je še, da gre v tem primeru za del arhivov - ostalo jih je 80 metrov -, ki še niso preloženi iz Slovenske obveščevalno-varnostne agencije v arhivske depoje. "Tam, kjer ne ogrožajo človeškega življenja ali nekih nacionalnih interesov, ki jih je treba braniti in spoštovati, so pod določenimi pogoji odprti". Ministrstvo samo predlaga, da o teh pogojih odloča določena komisija, ki bi bila po zagotovilih Širce za to strokovno usposobljena. "Tu se samo regulira nekaj, kar je v interesu države, da se regulira," je še zatrdila.
Direktor Arhiva RS v noveli vidi evropsko primerljivo rešitev
Direktor arhiva RS Dragan Matič je medtem "popravil nekaj neresnic, ki so se pojavljale v predreferendumski kampanji", hkrati pa je predstavil tudi urejenost arhivskega dostopa v nekaterih nekdanjih socialističnih državah.
Politika je leta 2006 vsilila zakonsko dikcijo, da je arhivsko gradivo nekdanjih represivnih organov, ki je nastalo pred 17. majem 1990, prosto dostopno brez omejitev. "V primeru dela gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV) pa se je to izkazalo za škodljivo, saj lahko takšna ureditev škoduje posameznikom oziroma nacionalnim interesom," je uvodoma pojasnil Matič.
V nekdanjih socialističnih državah gradivo obveščevalnih služb ni prosto dostopno, je zatrdil in to potrdil z odgovori devetih držav na poslani vprašalnik. Vse poznajo omejitve zaradi varstva osebnih podatkov ali nacionalnih interesov, je povedal Matič. Predlagana novela zato po njegovem mišljenju prinaša evropsko primerljivo rešitev.
Predmet novele je le 20 odstotkov gradiva nekdanje SDV
Predmet novele je po Matićevih navedbah samo 20 odstotkov gradiva nekdanje SDV - namreč del, ki se nanaša na njeno obveščevalno dejavnost. Z novelo se tudi ne preprečuje dostop do gradiva o bombnem napadu v Velikovcu, saj je omenjeno gradivo postalo nedostopno s sporazumom med Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in Arhivom RS v letu 2008, torej že pod prejšnjo vlado.
"V SDS najbrž iščejo alibi za potezo, ko so iz treh različnih sestavili en sam dokument"
Na vprašanje poslanske skupine SDS, kaj se je v letu 2010 dogajalo s fondom, ki vsebuje tudi dokumente o "velikovškem dogodku" pa je Matič odgovoril, da v stranki najbrž iščejo alibi za potezo, ko so iz treh različnih sestavili en sam dokument. V arhivu sicer res ves čas tehnično izboljšujejo materialno varstvo gradiva, ga torej prestavljajo po škatlah, vendar pa to po Matiču ne more opravičiti dejanja stranke SDS.
Referendumskega glasovanja o noveli zakona o arhivih sta se dotaknila tudi evropska poslanca iz vrst SDS Romana Jordan Cizelj in Milan Zver. Jordan Cizljeva je poslanka prepričana, da je arhive treba odpreti in stroki omogočiti, da z objektivnimi inštrumenti preveri in interpretira podatke, saj bomo lahko le tako "enkrat za vselej razčistili z zgodovino".
Zver: To se tako ne dela
Milan Zver pa ocenjuje, da v nobeni od vzhodnoevropskih držav po koncu komunizma ni bilo uničenih toliko arhivov kot pri nas, "zdaj pa skušamo zapreti še tisto, kar je ostalo". "To se tako ne dela," je dejal.
4
