Se v Premogovniku Velenje obeta nova stavka?

Premogovnik Velenje, v katerem letno nakopljejo do štiri milijone ton lignita, je največji rudnik za pridobivanje rjavega premoga in lignita v Sloveniji. V njem dela prek 1300 zaposlenih. A v omenjenem podjetju, ki upravlja rudnik – ta bo po lanski odločitvi o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik kmalu ostal edini v državi –, so vse večja trenja med vodstvom in zaposlenimi. Ta so se pokazala že ob lanskih opozorilnih stavkah, ko so delavci zahtevali ureditev razmerij v Holdingu Slovenske elektrarne, ki je večinski lastnik Premogovnika Velenje.

15. januarja letos je uprava Premogovnika Velenje (PV) s socialnimi partnerji podpisala socialni sporazum za leto 2015, ki velja za vse zaposlene v Skupini PV, za katere veljajo določila kolektivne pogodbe. S sporazumom naj bi dosegli finančno in poslovno prestrukturiranje družb v Skupini PV.

Sporazum socialne partnerje med drugim zavezuje tudi k nižanju osnovne bruto plače, ukinitvi stimulacije v višini 1,94 odstotka ter znižanju enote enostavnega dela za pet odstotkov.

Kaj moti zaposlene A del zaposlenih je do sporazuma kritičen. Delavec Asmir Bečarović je prepričan, da so s socialnim sporazumom posegli v plače zaposlenih, čeprav bi lahko privarčevali kje drugje. Sporazum namreč predvideva od pet do 20 odstotkov nižje plače.

Predsednik uprave podjetja Ludvik Golob bi po mnenju Bečarovića kot dober menedžer lahko poskušal banke prepričati, da bi znižale obrestno mero za posojila, lahko pa bi privarčevali tudi pri hčerinskih podjetjih.

"Bistvo je, da so rezerve še drugje, v jami pa so pogoji dela vedno težji. V preteklosti so nam že vzeli beneficirano delovno dobo, namesto katere so dali dodano delovno dobo. To pomeni, da greš v poklicni pokoj in nato čakaš, da izpolniš starostno mejo, da dobiš redno pokojnino," našteva Bečarović, ki je bil pri spontani stavki lani član pogajalske skupine.

Še ena stvar, nad katero naj bi bili ogorčeni delavci, je odkupna cena premoga. Prejšnji predsednik uprave je namreč v času spontane stavke za premog izpogajal ceno 2,95 evra za gigadžul, zdajšnji pa "le" za 2,75 evra za gigadžul.

Kdo ima prav? Eden od krivcev za zdajšnje stanje je po besedah Bečarovića predsednik sindikata PV Ferdinand Žerak, ki lani ni izpolnil obljube o uskladitvi plačnih razmerij, zaradi česar je sledila poletna spontana stavka.

A Žerak pravi, da je težava pri Bečaroviću. "Dejstvo je, da Bečarović dela škodo podjetju, ki je v prestrukturiranju," je prepričan. "Vsi vemo, da prestrukturiranje prinaša tudi ukrepe, ki jih sicer ne bi sprejemali. Tudi sam nerad sežem v svoj žep, a če hočemo preživeti, moramo to storiti," pojasnjuje sindikalist. Po sindikalistovih besedah 15. januarja podpisani socialni sporazum zagotavlja izplačilo plač v tem letu, dokapitalizacijo s strani HSE, sicer plač že prihodnji mesec ne bi bilo.

Bečirović: Sindikat je bil pozvan k odstopu, pa tega ne sprejme Bečarović enako razmišlja o delovanju Žeraka: "Žerak dela škodo podjetju. Delavci se nismo strinjali s temi posegi, dogajali so se čudni zbori delavcev, ki niso bili skupni, temveč so nas načrtno razdelili. Sindikat je bil večkrat pozvan k odstopu, pa tega ni želel sprejeti," pojasnjuje Bečarović.

Zato so o delovanju sindikata pridobili pravno mnenje, ki naj bi kazalo na nepravilnosti. "Imamo sindikat na ravni države, ki deluje kot sindikat brez davčne, transakcijske in matične številke. Imamo sindikat, ki je sam spremenil pravila sindikata in v najvišji organ imenoval zbor zaupnikov. Sindikat, ki kljub pozivom ni hotel sklicati zbora članov in razpisati novih volitev, kot je to naredil svet delavcev," poudarja Bečarović.

Še eno pravno mnenje: Do radikalnih sprememb brez soglasja delavca ne gre Tudi o podpisanem socialnem sporazumu so prek Sindikata Energetike pridobili pravno mnenje. Odvetnik Luka Divjak ugotavlja, da se mora vsak poseg v obstoječe kolektivne pogodbe doseči z aneksom h kolektivnim pogodbam in da delodajalec delavcu ne sme enostransko zniževati plače, temveč je za to potrebna sprememba pogodbe o zaposlitvi, s katero se mora strinjati tudi delavec.

"Do tako radikalnih sprememb ne bo moglo priti brez soglasja delavcev oziroma pristanka sindikata na znižanje izhodiščne plače in podpisa h kolektivni pogodbi," je v pravnem mnenju 21. januarja zapisal Divjak.

Tiha privatizacija rudnika: Zemlja je v lasti države, rudnik upravlja tisti, ki ima stroje Skupina delavcev na podlagi zapisanega sumi, da se v ozadju dogaja tiha privatizacija premogovnika. "Že decembra lani je PV, da je lahko izplačal plače in dokapitaliziral hčerinska podjetja, prodal strojno opremo v jami, kar je skrb vzbujajoče," poudarja Bečarović. PV, dodaja, ni podjetje, ki bi proizvajalo stroje, ampak obratuje pod koncesijo.

Zemlja je v lasti države in tisti, ki upravlja stroje, upravlja PV, še pravi rudar. Od decembra lani je lastnik strojev HSE, ki je tudi lastnik PV. Delavci se bojijo, da bo HSE odkupil vse stroje. "Težava je, ker v zapisniku cenilca piše, da lahko kupec proda stroje, komurkoli želi, torej lahko HSE stroje proda nekomu drugemu, na katerega se nato prenese koncesija in se tako privatizira," še dodaja.

Ukinitev hčerinskih podjetij? Bečarović edino rešitev vidi v dokapitalizaciji. Kljub temu se ne strinja z znižanjem plač. "Odločili so se za znižanje plač, čeprav bi lahko privarčevali drugje, recimo pri hčerinskih podjetjih, prek katerih so storitve, ki jih PV potrebuje, precej dražje, kot če bi jih opravljal sam," se sprašuje Bečarović.

Delavce rudnik potrebuje, ne potrebuje pa podjetij, saj prek teh podjetij odhaja denar, trdi sogovornik. "Imamo lokalne podizvajalce, ki delajo za hčerinska podjetja. V PV so hale, ki so zdaj v lasti zunanjih podizvajalcev in opravljajo storitve za PV. Vsa dela bi lahko opravljali v PV, ne pa da se za vsako hčerinsko podjetje plačuje še uprave, direktorje …" pravi Bečirović.

"Kako lahko predsednik uprave PV Golob zdaj obljublja, da bo zadeve uredil, če vemo, da je bil vrsto let pomočnik nekdanjega direktorja? Zakaj takrat ni opozarjal na napake, zdaj pa podjetje rešuje na plečih delavcev?" se sprašuje Bečirović, ki se zaveda tega, da je trn v peti delodajalcu.

Ker se nekateri delavci ne strinjajo s socialnim sporazumom, so začeli zbirati podpise delavcev za sklic skupnega zbora delavcev. Včeraj, v torek, so med 5. in 6. uro zjutraj zbrali okoli 200 podpisov.