Se bo celo Grčija prej izvlekla iz krize kot Slovenija?

Leta 2008 je slovensko gospodarstvo še cvetelo. Bruto domači proizvod (BDP) je v tem letu zrasel za 3,4 odstotka (leto prej pa za kar sedem odstotkov). BDP na prebivalca je bil 18.420 evrov.

Iz gospodarskega razcveta v prepad Brezposelnost je bila izjemno nizka – 4,4 odstotka po definiciji anketne brezposelnosti. Konec leta 2008 je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 66.239 brezposelnih oseb, kar je bilo za 3,2 odstotka manj kot preteklo leto. Javni dolg je bil skromnih 22,5 odstotka BDP, eden najnižjih v EU.

Leta 2009 pa je Slovenija doživela kar 7,9-odstotni padec BDP, ta je na prebivalca padel na 17.349 evrov. To je bil prvi udarec krize, iz katere se Slovenija še vedno ni izvlekla. Leta 2010 in 2011 je imela Slovenija po podatkih statističnega urada (Surs) gospodarsko rast (1,3 odstotka oziroma 0,7 odstotka), leta 2012 pa se je BDP spet skrčil, za 2,5 odstotka. BDP na prebivalca je bil lani 17.172 evrov.

Leta 2014 v EU v recesiji samo še Slovenija in Ciper? Tudi v drugem četrtletju letos je gospodarska rast še vedno negativna, in sicer −1,7 odstotka. Podatek, ki bode v oči, zlasti, ker se večina stare celine in evroobmočja že uspešno izvija iz recesije. Po napovedih Evropske komisije se bo slovensko gospodarstvo krčilo tudi v letu 2014. Edino v EU poleg ciprskega. Celo Grčija, ki je v zadnjih letih postala sopomenka za krizo, bo imela prihodnje leto gospodarsko rast.

Od leta 2008 je v Sloveniji začela naraščati tudi brezposelnost, ki je kmalu presegla številko 100 tisoč – do leta 2012 se je v primerjavi s predkriznim letom 2008 podvojila – na 8,9 odstotka. V zadnjem času število brezposelnih niha, enkrat pada, drugič se dviga. Konec avgusta letos je bilo tako na zavodu za zaposlovanje registriranih 116.600 brezposelnih.

Trda je predla zlasti zasebnemu sektorju, javni sektor ne občuti krize Po podatkih Urada za makroekonomsko analizo in razvoj (Umar), navedenih v Ekonomskih izzivih 2013, se je v obdobju 2008−2012 zmanjšala zaposlenost zlasti v zasebnem sektorju. Skupno je bilo število delovnih aktivnih v letu 2012 za 69 tisoč manjše kot leta 2008 oziroma za manjše za osem odstotkov.

Toda zmanjševalo se je število zaposlenih samo v zasebnem sektorju, ne pa tudi v javnem. Od leta 2008 do 2012 se je število delovnih aktivnih v zasebnem sektorju zmanjšalo za 78 tisoč oziroma 11 odstotkov, v gradbeništvu celo za 32 odstotkov. V javnem sektorju se je nasprotno število zaposlenih povečalo za okoli devet tisoč (5,2 odstotka več). Mladi – največja žrtev krize Padec delovne aktivnosti je bil v Sloveniji večji kot v povprečju EU. Zlasti je trg dela v času krize neizprosen za mlade do 24 let. V času krize se je število brezposelnih mladih podvojilo, zdaj je brezposelnih okoli 24 odstotkov mladih.

Po letu 2008 se je povečalo tudi število stečajev. Največ stečajev je bilo sicer leta 2011, ko je stečaj razglasilo kar 700 slovenskih podjetij. Letos je stečaj prijavilo že 400 podjetij. Medijsko odmeven je bil zlasti propad gradbenih velikanov – SCT Ivana Zidarja in Vegrada Hilde Tovšak.

Propad tajkunov Finančna kriza je po letu 2008 tudi pristrigla peruti menedžerjem, ki so skušali z menedžerskimi prevzemi olastniniti podjetja, ki so jih vodili. Zaradi prezadolženosti so številna podjetja, še pred leti del t. i. nacionalnega interesa, ki je v času krize neslavno propadel, zdaj v tuji lasti – Mercator, Fructal, Istrabenz … Zaradi neracionalnih naložb prek svojega Gospodarstva Rast je finančno propadla tudi mariborska nadškofija.

Fenomen t. i. tajkunskih posojil je razkril jedro slovenske krize – bančno krizo. V času po slovenskem prevzemu evra (1. januarja 2007) so slovenske banke dobile večji dostop do tujih posojil, ki so jih večinoma dajale za prej omenjena tajkunska posojila pri menedžerskih prevzemih podjetij. Slovenske banke – finančni sod brez dna Zaradi teh posojil je v slovenskem bančnem sistemu zazijala velika finančna luknja. Lani je skrbni pregled pri NLB razkril, da ima naša največja banka za okoli 1,3 milijarde evrov slabih terjatev, po oceni časnika Handelsblatt imajo slovenske banke za okoli 7,5 milijarde evrov slabih posojil.

Samo od leta 2008 je šlo za dokapitalizacijo NLB okoli 1,43 milijarde evrov. Del te zgodbe je tudi nadzorovana likvidacija Probanke in Factor banke. Republika Slovenija je tako Banki Slovenije izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko. Prepočasno ukrepanje, strah pred razkritji in politična razklanost Ne preseneča, da je po letu 2008 začel naraščati tudi javni dolg. Ta se je v času krize več kot podvojil. Od 22,5 odstotka BDP leta 2008 na zdajšnjih 54,1 odstotka BDP.

Kot ugotavlja finančni analitik Andraž Grahek, je glavni razlog, da Slovenija še ni izšla iz krize, prepočasno ukrepanje oziroma odlaganje rešitev. Vzroki za to pa so bili v zanikanju same krize, strah pred razkrivanjem spornih bančnih poslov in politična razklanost pri ključnih odločitvah. V Sloveniji so tako v letih krize propadle številne reforme (leta 2011 malo delo in pokojninska reforma na referendumih), dolgo je tudi nad slabo banko visel Demoklejev meč referenduma, tudi pri vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo so bile težave, t. i. ljudske vstaje zaradi varčevanja v javnem sektorju …