Torek, 3. 5. 2016, 12.57
6 let, 7 mesecev
SDS bi razrešila predsednika DZ Milana Brgleza
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,70
14
Odločitev o tem, da ne razpiše zbiranja podpisov pod zahtevo referendumov, ki so jo vložili delavci migranti, je sprejel zato, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo, in ne zato, da bi ga omejil ali odpravil, je pojasnil predsednik državnega zbora Milan Brglez. SDS je že napovedala, da bo vložila predlog za njegovo razrešitev.
"Gre za zaščito ustave, demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice," je na novinarski konferenci svojo odločitev pojasnil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Kot je dejal, je bila to ena njegovih najtežjih odločitev v mandatu. "Zloraba pravice je njena uporaba v nasprotju z namenom, s katerim je dana," s temi besedami je Brglez pojasnil ključni argument za to odločitev.
SDS: Ena najnižjih točk dela katerega koli predsednika DZ
Predsednik DZ je grobo kršil ustavo in zakon, meni poslanec SDS Vinko Gorenak. Zato je napovedal, da bodo v SDS v parlamentarno proceduro še danes vložili predlog za njegovo takojšnjo razrešitev.
Brglezova odločitev po mnenju Gorenaka predstavlja eno najnižjih točk dela katerega koli predsednika DZ doslej. Kot je dejal poslanec SDS, je bil prepričan, da je predsednik DZ "že dosegel dno", vendar zdaj vidi, da "z vsako svojo tovrstno odločitvijo še poglablja dno".
Po njegovih besedah se je gotovo mogoče vprašati, ali delavci migranti izkoriščajo referendumsko zakonodajo ali ne. Toda s stališča ustavne ureditve to po mnenju Gorenaka ni relevantno. "Relevanten je zakon o referendumu in ljudski iniciativi in relevanten je poslovnik DZ," je pojasnil.
Brglez: Pobudniki niso vedeli, zakaj so zakoni škodljivi
Brglez, ki je za zdaj preprečil zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o treh zakonih, je na novinarski konferenci spomnil na izjave pobudnikov, torej predstavnikov Sindikata delavcev migrantov Slovenije. Poudarjali so, da tokrat podpise vlagajo zato, ker so zakoni škodljivi, niso pa po Brglezovih besedah vedeli povedati, zakaj tako menijo. V nobenem primeru vlaganja zahtev za referendum niso izpostavili, katere določbe zakonov naj bi bile v škodo državljanov. Po Brglezovih besedah gre za številčnost referendumskih pobud in ponavljanje vlaganja pobud v krajšem časovnem obdobju, pobudnik pa je umaknil dve pobudi v kratkem času.
Kot bistveno pa predsednik DZ izpostavlja, da gre za vsebinsko nepovezanost med vsebino zakonov ter nameni, cilji in nalogami pobudnika, torej Sindikata delavcev migrantov Slovenije, ki so opredeljene v statutu sindikata.
SD presenečena nad Brglezovo "samovoljno odločitvijo" glede referendumov
Predsednik DZ je odločitev, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov za vložene referendumske pobude delavcev migrantov, sprejel sam, brez usklajevanj s strankami ali koalicijo, pa je dopoldan pojasnil vodja poslancev SD Matjaž Han. Han je na današnji novinarski konferenci priznal, da ga je Brglezova samovoljna odločitev, brez posvetovanja s strankami, presenetila. Od Brgleza, kot pravi, pričakujejo pojasnila in ga obenem opozarjajo, da z odločitvijo prevzema tako pravno kot politično odgovornost.
ZL: Odločati bi moral DZ in ne Brglez sam
Poslanec ZL Matej Tašner Vatovec meni, da Brglezovo ravnanje predstavlja precedens, ki bi lahko v prihodnje vodil do zlorab. Poudaril je, da gre pri referendumskih pobudah Sindikata delavcev migrantov Slovenije gotovo za določeno obliko pritiska. Prav tako bi po njegovih besedah lahko govorili o sumu zlorabe instituta referenduma. "Vendar pa tu ni predsednik DZ tisti, ki bi ocenjeval, ali gre za zlorabo ali ne," opozarja poslanec ZL.
O vprašanju, ali bi v primeru, da sodišče ne potrdi Brglezove odločitve, ta moral odstopiti, se Tašner Vatovec ni želel opredeljevati. "To je potem stvar posameznikove integritete in njegovih načel," je dejal poslanec ZL.
V SMC Brglezovo odločitev podpirajo
V poslanski skupini SMC Brglezovo odločitev podpirajo "enotno in odločno", poudarja vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer. Prepričani so, da Brglez s to odločitvijo deluje v dobro državljanov.
V poslanski skupini SMC so prepričani, da Brglez s svojo odločitvijo "deluje v dobro državljanov, saj želi zaščititi uporabo instituta referenduma pred zlorabo, hkrati pa zagotoviti nemoteno izvrševanje demokratično sprejetih predpisov", je Kustec Lipicerjeva dejala v izjavi za medije v DZ.
Kustec Lipicerjeva je opozorila, da je legitimno izvajati pritisk na politiko in vlado, ni pa legitimno izrabljati ustavne pravice za krepitev pogajalskih izhodišč ene interesne skupine. Dodala je, da v poslanski skupini obžalujejo, da delavci migranti iz Apač trmasto kljubujejo odločbi ustavnega sodišča. To je po njenih besedah že pred leti odločilo, da ne morejo biti več davčno privilegirani v odnosu do vseh drugih delavcev v Sloveniji.
Pahor se želi izogniti slehernemu dvomu glede svoje odločitve
Predsednik republike Borut Pahor se bo v sredo posvetoval s pravnimi strokovnjaki. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, se namreč želi izogniti slehernemu dvomu glede svoje odločitve.
Predsednik DZ je namreč Pahorju danes poslal v razglasitev tri zakone: novelo zakona o upravnih taksah, novelo zakona o varstvu kulturne dediščine ter zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU. Gre za zakone, za katere je Sindikat delavcev migrantov Slovenije vložil pobude za začetek postopka za razpis referendumov.
Brglez kazensko ovaden
Gibanje Zedinjena Slovenija je zoper predsednika državnega zbora Milana Brgleza pri specializiranem državnem tožilstvu vložilo kazensko ovadbo. Trdijo, da je Brglez z odločitvijo, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov v podporo referendumu o delavcih migrantih, napadel in grobo kršil ustavne pravice državljank in državljanov. S tem je zlorabil uradni položaj, zatrjujejo v Zedinjeni Sloveniji. Ker je zavestno kršil zakone in povzročil škodo, naj bi storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, obtožujejo pa ga tudi terorizma, ker je s svojim ravnanjem ogrozil ustavne temelje Republike Slovenije.
"Če mu sodišče ne bo pritrdilo, mora predsednik DZ prevzeti vso odgovornost," pravi Jožef Horvat iz NSi.
Če sodišče ne potrdi Brglezove odločitve, NSi pričakuje njegov odstop
Brglez nima pravne podlage za odločitev, da zavrne zbiranje podpisov pod referendumske pobude, je ocenil poslanec NSi Jožef Horvat. O pravilnosti te odločitve naj odloči sodišče in če mu ne bo pritrdilo, mora predsednik DZ prevzeti vso odgovornost, je dejal. V NSi pričakujejo, da bo Brglez v tem primeru odstopil s funkcije.
DeSUS: Brglez je odločitev sprejel sam
Odločitev predsednika DZ Milana Brgleza ima po mnenju poslanca DeSUS Tomaža Gantarja pozitivne in negativne strani. Po eni strani lahko prinese neko pravno prakso, po drugi strani pa je Brglez odločitev sprejel sam ter zanjo prevzel pravno in politično odgovornost, pravi Gantar.
Dobovšek: Brglezova odločitev o referendumih kreativna razlaga zakonodaje
Poslanec Bojan Dobovšek (NeP) meni, da gre pri Brglezovi odločitvi za kreativno razlago zakonodaje in pojav fluidne pravne države, kjer se pravo razlaga glede na plačana pravna mnenja in v korist stranke na oblasti. Če bo odločitev padla na sodišču, se bo zavzel za Brglezov odstop.
Zeleni Slovenije: Brglez naj odstopi zaradi zlorabe položaja
"Če gre za samovoljno odločitev, naj Brglez odstopi zaradi zlorabe položaja. Če pa gre za koalicijsko odločitev, pa to Zeleni Slovenije ocenjujemo kot poskus uvedbe diktature po znani komsomolski navadi: 'Če nam kaj ne ustreza, ni ustave in ni zakona ali predsednika, ki bi nas v to lahko prisilil!' Grobe uporabe politične moči v državi za zatiranje svobode in svobodne volje ljudi, da svoje stališče izrazijo na referendumu, ni mogoče imenovati drugače kot vračanje v enopartijsko diktaturo," je v izjavni za javnost zapisal predsednik neparlamentarne stranke Zeleni Slovenije Vlado Čuš.
Pravnika podprla Brglezovo odločitev
Nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Tone Jerovšek sta podprla Brglezovo odločitev. Menita namreč, da bi pri pobudi delavcev migrantov lahko šlo za zlorabo pravice do referenduma.
14