Rupel napovedal upravni spor o odločbi informacijske pooblaščenke

Rupel meni, da Nataša Pirc Musar "ni pravilno uporabila materialnega prava". Glede odločbe, s katero so ministrstvu odredili uničenje zgoščenke, na kateri se nahajajo izpisi klicanih in klicočih telefonskih številk iz stacionarnega telefonskega omrežja v obdobju od 24. decembra 2007 do 30. januarja 2008, je minister še zatrdil, da bodo odločbo spoštovali. "Kolikor vem, so zgoščenko s telefonskimi številkami že uničili," je dodal.

Rupel: Informacijska pooblaščenka je dovolila vpogled tudi v baze elektronske pošte Kot je še dejal Rupel, se mu zdi nenavadno, da je Pirc Musarjeva spremenila svoje stališče glede dostopa do podatkov. Po njegovih besedah je namreč informacijska pooblaščenka v zvezi z neko drugo depešo avgusta 2006 napisala, da "predsednik in člani komisije, ki izvajajo ta nadzor, lahko vpogledajo v vsebino baze elektronske pošte javnih uslužbencev, če in kadar so povezani s sumom zlorabe tajnega dokumenta. Sama je tako dovolila vpogled ne le v seznam telefonskih številk, ampak tudi v baze elektronske pošte," je poudaril minister. Ministru se tudi zdi nenavadno, da je informacijska pooblaščenka sklicala novinarsko konferenco, saj tega, kot je dejal, "običajno sicer ne počne".

MZZ: Informacijska pooblaščenka ni obrazložila vseh odločilnih dejstev Z MZZ so kasneje sporočili, da so po preučitvi odločbe ocenili, da informacijska pooblaščenka v odločbi tudi ni obrazložila vseh odločilnih oziroma pravno-relevantnih dejstev, ki so vplivala oziroma bi morala vplivati na sprejeto odločitev.

Pirc Musarjeva: Ministrstvo še lahko sproži upravni spor Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je na novinarski konferenci povedala, da so v inšpekcijskem nadzoru ugotovili, da je ministrstvo za zunanje zadeve nezakonito obdelovalo t.i. prometne podatke v interni preiskavi na ministrstvu.

Pirc Musarjeva je povedala, da so v sredo izdali odločbo, s katero so ministrstvu odredili uničenje zgoščenke, na kateri se nahajajo izpisi klicanih in klicočih telefonskih številk iz stacionarnega telefonskega omrežja v obdobju od 24. decembra 2007 do 30. januarja 2008. "Ministrstvo je odločbo prejelo isti dan, ukrep pa mora izvršiti v roku treh dni," je še poudarila in dodala, da odločba še ni pravnomočna, saj lahko ministrstvo sproži upravni spor.

Je bila obdelava osebnih podatkov v interni preiskavi zakonita?

Pooblaščenka je še pojasnila, da je bil postopek inšpekcijskega nadzora uveden z namenom, da se pri MZZ preveri zakonitost obdelave osebnih podatkov v interni preiskavi, ki jo je ministrstvo uvedlo zaradi objave zapisnika pogovora med slovenskimi in ameriškimi diplomati. Omenjeni zapisnik je bil sestavljen 24. decembra 2007 v Washingtonu in je bil pozneje objavljen v medijih.

MZZ naj bi kršilo dva člena ustave Ministrstvo je s posegi v komunikacijsko in informacijsko zasebnost kršilo 37. in 38. člen ustave, meni pooblaščenka. Pojasnila je tudi, da je inšpekcijski postopek vodil Jože Bogataj, ki bo tudi vodil prekrškovni postopek. "Najprej bo treba ugotoviti, kdo je odgovorna oseba za to nezakonito dejanje," je dejala. Ob tem je dodala, da "prekršek je bil, kakšen, pa se bo še ugotovilo v prekrškovnem postopku".

"MZZ je preverjalo vhodne in izhodne klice vseh zaposlenih na ministrstvu"

Po mnenju pooblaščenke je v tem primeru šlo za dve kršitvi. Do kršitve zaradi nezakonite pridobitve izpiskov o telefonskih klicih in kršitve pri iskanju tistih uslužbencev ministrstva, ki so komunicirali s časnikom Dnevnik. Poudarila je še, da je MZZ v določenem obdobju preverjalo vhodne in izhodne klice vseh zaposlenih na ministrstvu. Po njenih besedah obstajajo podatki s 110.000 zapisi telefonskih klicev.

"MZZ ni imelo dokazov o konkretni nevarnosti" Zakon o elektronskem komuniciranju dovoljuje izpis telefonskih številk le za obračun stroškov porabe telefonskih pogovorov, je opozorila pooblaščenka in dodala, da je bil v interni preiskavi MZZ namen širši. Dodala je še, da zakon o kazenskem postopku določa, da je poseg v temeljno pravico posameznikov mogoč le v primeru dejanskih dokazov o konkretni nevarnosti. "V tem primeru pa ni šlo za to," je dejala in pojasnila, da je na ministrstvu šlo za interno in ne za kazensko preiskavo. Po njenih besedah pa je v določenih primerih dopustno pregledati vsebino elektronske pošte.

Ugotavljali bodo, kdo je zahteval izpiske klicev zaposlenih

Pirc Musarjeva je tudi povedala, da bodo od telefonskih operaterjev zahtevali, naj jim sporočijo podatke o tem, katere pravne osebe so v letih 2006 in 2007 zahtevale izpiske telefonskih klicev svojih zaposlenih.

MZZ: Prometni podatki stacionarnega telefona ne predstavljajo osebnega podatka

MZZ pa je v sporočilu za javnost zapisal, da omenjeno predstavlja bistveno intenzivnejši poseg v pravico do zasebnosti, kot je bil v zdajšnjem primeru. V slednjem je bil odrejen nadzor zaradi kršitve zakonsko določenih obveznosti uslužbencev ministrstva, ki po oceni MZZ vsebujejo tudi znake kaznivega dejanja, pridobljeni pa so bili le prometni podatki stacionarnega telefonskega omrežja, ki sami po sebi niti ne predstavljajo osebnega podatka.

MZZ: Vrhovno sodišče v takšnem primeru ne vidi protipravnosti Ministrstvo je tudi izpostavilo dejstvo, da je vrhovno sodišče v svoji sodbi z dne 16. decembra 2004 ugotovilo, da samo po sebi ne gre za protipraven poseg v pravico do zasebnosti in tudi ne v pravico do tajnosti pisem in drugih občil zaposlenih pri delodajalcu, če si delodajalec pridobi izpis evidence vhodnih in izhodnih telefonskih klicev na svojih telefonskih aparatih.

Legitimni interesi delodajalca proti legitimnim interesom zaposlenega

Vrhovno sodišče je po navedbah MZZ sprejelo stališče, da je treba v vsakem posameznem primeru pretehtati, ali se da prednost legitimnemu interesu delodajalca, ki ima pravico odkrivati in preganjati disciplinske prekrške zaposlenih, še zlasti zlorabo delodajalčeve opreme za osebne ali druge sporne namene, pred legitimnim interesom zaposlenega, da utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in delno samostojnost ter zaupnost tudi na delovnem mestu.

Glede na vsebino dokumenta in na posledice njegove objave, to je poleg kršitve diplomatske etike tudi velika škoda, ki jo je z javno objavo dokumenta utrpela Slovenija, je ministrstvo ocenilo, da ima v tem primeru legitimen interes delodajalca prednost pred legitimnim interesom zaposlenih, se še zapisali v sporočilu za javnost.

Pri Dnevniku so presenečeni nad obsegom kršitev

Časopisna družba Dnevnik je v svojem sporočilu za javnost zapisala, da "nad ugotovitvami informacijske pooblaščenke nismo bili presenečeni, saj smo že sami poročali o sumu, da je ministrstvo za zunanje zadeve v interni preiskavi kršilo osnovne človekove pravice svojih uslužbencev in vseh, ki so z njimi komunicirali, med njimi tudi novinarjev Dnevnika". Smo pa presenečeni nad obsegom teh kršitev, so še zapisali na Dnevniku in dodali, da bodo zaradi suma kršitve pravic preverili možnosti za ukrepanje na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov in možnosti za uveljavljanje civilnopravnih sankcij.

Golob od Rupla zahteva kopijo odredbe za notranji nadzor Uslužbenec na ministrstvu za zunanje zadeve Peter Golob pa je ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla pozval, naj mu nemudoma dostavo kopijo odredbe, s katero je odredil notranji nadzor v MZZ, ter ostale podatke, ki se nanašajo na interno preiskavo in pregledovanje odhodnih in dohodnih klicev na njegovem službenem telefonu. Informacijsko pooblaščenko pa je pozval naj zagotovi, da se v skladu z zakonom vsi zahtevani podatki zaščitijo pred morebitnim uničenjem in da mu nemudoma omogoči, da se z njimi neposredno seznani.