Četrtek, 28. 2. 2008, 12.28
8 let, 11 mesecev
Rupel napovedal upravni spor o odločbi informacijske pooblaščenke

Rupel meni, da Nataša Pirc Musar "ni pravilno uporabila materialnega prava". Glede odločbe, s katero so ministrstvu odredili uničenje zgoščenke, na kateri se nahajajo izpisi klicanih in klicočih telefonskih številk iz stacionarnega telefonskega omrežja v obdobju od 24. decembra 2007 do 30. januarja 2008, je minister še zatrdil, da bodo odločbo spoštovali. "Kolikor vem, so zgoščenko s telefonskimi številkami že uničili," je dodal.
Pirc Musarjeva je povedala, da so v sredo izdali odločbo, s katero so ministrstvu odredili uničenje zgoščenke, na kateri se nahajajo izpisi klicanih in klicočih telefonskih številk iz stacionarnega telefonskega omrežja v obdobju od 24. decembra 2007 do 30. januarja 2008. "Ministrstvo je odločbo prejelo isti dan, ukrep pa mora izvršiti v roku treh dni," je še poudarila in dodala, da odločba še ni pravnomočna, saj lahko ministrstvo sproži upravni spor.
Je bila obdelava osebnih podatkov v interni preiskavi zakonita?
Pooblaščenka je še pojasnila, da je bil postopek inšpekcijskega nadzora uveden z namenom, da se pri MZZ preveri zakonitost obdelave osebnih podatkov v interni preiskavi, ki jo je ministrstvo uvedlo zaradi objave zapisnika pogovora med slovenskimi in ameriškimi diplomati. Omenjeni zapisnik je bil sestavljen 24. decembra 2007 v Washingtonu in je bil pozneje objavljen v medijih.
"MZZ je preverjalo vhodne in izhodne klice vseh zaposlenih na ministrstvu"
Po mnenju pooblaščenke je v tem primeru šlo za dve kršitvi. Do kršitve zaradi nezakonite pridobitve izpiskov o telefonskih klicih in kršitve pri iskanju tistih uslužbencev ministrstva, ki so komunicirali s časnikom Dnevnik. Poudarila je še, da je MZZ v določenem obdobju preverjalo vhodne in izhodne klice vseh zaposlenih na ministrstvu. Po njenih besedah obstajajo podatki s 110.000 zapisi telefonskih klicev.
Ugotavljali bodo, kdo je zahteval izpiske klicev zaposlenih
Pirc Musarjeva je tudi povedala, da bodo od telefonskih operaterjev zahtevali, naj jim sporočijo podatke o tem, katere pravne osebe so v letih 2006 in 2007 zahtevale izpiske telefonskih klicev svojih zaposlenih.
MZZ: Prometni podatki stacionarnega telefona ne predstavljajo osebnega podatka
MZZ pa je v sporočilu za javnost zapisal, da omenjeno predstavlja bistveno intenzivnejši poseg v pravico do zasebnosti, kot je bil v zdajšnjem primeru. V slednjem je bil odrejen nadzor zaradi kršitve zakonsko določenih obveznosti uslužbencev ministrstva, ki po oceni MZZ vsebujejo tudi znake kaznivega dejanja, pridobljeni pa so bili le prometni podatki stacionarnega telefonskega omrežja, ki sami po sebi niti ne predstavljajo osebnega podatka.
Legitimni interesi delodajalca proti legitimnim interesom zaposlenega
Vrhovno sodišče je po navedbah MZZ sprejelo stališče, da je treba v vsakem posameznem primeru pretehtati, ali se da prednost legitimnemu interesu delodajalca, ki ima pravico odkrivati in preganjati disciplinske prekrške zaposlenih, še zlasti zlorabo delodajalčeve opreme za osebne ali druge sporne namene, pred legitimnim interesom zaposlenega, da utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in delno samostojnost ter zaupnost tudi na delovnem mestu.
Glede na vsebino dokumenta in na posledice njegove objave, to je poleg kršitve diplomatske etike tudi velika škoda, ki jo je z javno objavo dokumenta utrpela Slovenija, je ministrstvo ocenilo, da ima v tem primeru legitimen interes delodajalca prednost pred legitimnim interesom zaposlenih, se še zapisali v sporočilu za javnost.
Pri Dnevniku so presenečeni nad obsegom kršitev
Časopisna družba Dnevnik je v svojem sporočilu za javnost zapisala, da "nad ugotovitvami informacijske pooblaščenke nismo bili presenečeni, saj smo že sami poročali o sumu, da je ministrstvo za zunanje zadeve v interni preiskavi kršilo osnovne človekove pravice svojih uslužbencev in vseh, ki so z njimi komunicirali, med njimi tudi novinarjev Dnevnika". Smo pa presenečeni nad obsegom teh kršitev, so še zapisali na Dnevniku in dodali, da bodo zaradi suma kršitve pravic preverili možnosti za ukrepanje na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov in možnosti za uveljavljanje civilnopravnih sankcij.