Razpad LDS in premiki na levic

Potem ko se je nekdaj največja vladna stranka LDS po porazu na zadnjih parlamentarnih volitvah prvič znašla v opoziciji, so jo pretresala notranja trenja, ki so pripeljala do odhoda številnih članov in posledično razpada stranke. Primat na levici so prevzeli Socialni demokrati, ki v javnosti uživajo najvišjo podporo med strankami, v politični prostor pa se je umestila tudi nova stranka Zares.

Zaenkrat konkretni dogovori še niso sklenjeni

Ugibanja o skupni koaliciji LDS in zunajparlamentarne SMS je komentiral predsednik SMS Darko Kranjc. Povedal je, da se s stranko LDS pogovarjajo o morebitnem sodelovanju, zaenkrat pa konkretni dogovori še niso sklenjeni. Več bo znanega najpozneje čez dober mesec. "Stranka SMS si želi biti bolj dejavna in priti v parlament, zato se pogovarjamo z več strankami," je še dejal Kranjc. V SMS so v izjavi za javnost glede domnevnega povezovanja z drugimi strankami zapisali, da je po predsedniških volitvah beseda nanesla tudi na nastop na državnozborskih volitvah leta 2008.

"Je pa res, da z določenimi strankami, kot sta LDS in SLS, soglašamo, da slovenski politični prostor potrebuje več kot le dve stranki in se pogovarjamo tudi o sodelovanju pred, na in po volitvah, vendar pogovori še niso rodili nikakršnih dogovorov," so sporočili iz SMS.

V tem trenutku še ni mogoče reči, v kakšni obliki bo potekalo sodelovanje med LDS in SMS, ker je to odvisno od nadaljnjih pogovorov med vodstvoma obeh strank in od odločitev strankinih organov, so z LDS.

Po mnenju stranke SMS morajo imeti državljani možnost izbire med "mavrico" političnih strank. "Ker želimo sodelovati tako pri delu parlamenta, kot tudi vlade, se pogovarjamo tudi z drugimi strankami," pojasnjujejo v SMS in dodajajo, da bo o morebitnih dogovorih z drugimi strankami o konkretnejšem sodelovanju pred ali po volitvah javnost sproti obveščena.

V LDS vedno odprti za programska zavezništva V LDS poudarjajo, da so vedno odprti za programska zavezništva. "Začeli smo pogovore tudi s SMS, ki nam je programsko blizu in ki je že dalj časa prisotna na slovenskem političnem prizorišču," pojasnjujejo in dodajajo, da je zunajparlamentarna SMS prisotna v številnih občinskih svetih ter ima izkušnje in potencial.

Kriza v LDS se je nakazovala že dlje časa Kriza v nekdaj največji vladni in pozneje največji opozicijski stranki LDS se je nakazovala že dlje časa, vse od državnozborskih volitev leta 2004, ko se je stranka po 12 letih vladanja prvič znašla v opoziciji. Notranja trenja so vrh dosegla letošnjega januarja zaradi nezadovoljstva nekaterih krogov v stranki s tedanjim predsednikom Jelkom Kacinom. Ta se je zato odločil zaupanje članstva preveriti na januarskem volilnem kongresu, na katerem mu je večina delegatov izglasovala zaupnico.

Sledila je vrsta odhodov vidnejših članov iz stranke

Takšna odločitev je sprožila vrsto odhodov vidnejših članov iz stranke, med njimi tudi poslancev liberalne demokracije. Med poslanci se je prvi za takšen korak na dan kongresa odločil eden največjih Kacinovih kritikov Slavko Gaber, ki delo trenutno opravlja kot samostojni poslanec. Sledili so mu še številni vidnejši člani stranke. Januarja sta izstopila poslanca Matej Lahovnik in Milan M. Cvikl, februarja Pavel Gantar, Davorin Terčon in Alojz Posedel, marca pa še Majda Širca, Cveta Zalokar Oražem, Vili Trofenik, Anton Rop, Marko Pavliha in Darja Lavtižar Bebler. Poslanska skupina LDS tako šteje le še 11 poslancev, medtem ko jih je v poslanskih klopeh na začetku mandata sedelo 23, s čimer je liberalna demokracija izgubila primat največje opozicijske stranke.

Socialni demokrati so s 14 poslanci postali najmočnejša opozicijska stranka Socialni demokrati, ki so se ji marca pridružili štirje nekdanji poslanci LDS - Rop, Cvikl, Pavliha in Lavtižar Beblerjeva - so s 14 poslanci postali najmočnejša opozicijska stranka. Tudi sicer se SD, sodeč po zadnjih javnomnenjskih raziskavah, uvršča v sam vrh slovenskega političnega prostora, tudi pred največjo vladno stranko SDS. Nekaj negotovosti glede prihodnosti stranke je vnesel predsednik SD Borut Pahor, ki se pred jesenskimi predsedniškimi volitvami dolgo ni odločil, ali bo kandidiral za predsednika republike ali pa bo stranko popeljal na državnozborske volitve prihodnje leto.

Bo vlado sestavljal Pahor? Junija se je Pahor odločil, da na predsedniških volitvah vendarle ne bo kandidiral, kar je strankino članstvo sprejelo z navdušenjem. Pod njegovim vodstvom si namreč obeta dober rezultat na državnozborskih volitvah prihodnje leto, na katerih bi, kot kažejo trendi, lahko premagala največjo vladno stranko SDS pod vodstvom premiera Janeza Janše. Predsedstvo SD je tako sredi decembra že sprejelo sklep, da bo v primeru zmage stranke na parlamentarnih volitvah Pahor kandidat za mandatarja za sestavo vlade. S 1. januarjem naj bi Socialni demokrati začeli pripravljati alternativni vladni program, Pahor pa naj bi še pred tem že začel iskati kandidate za ministre..

V slovenski politični prostor se je umestila nova stranka Zares

Medtem se je v slovenski politični prostor umestila nova stranka, ki jo je ustanovil del nekdanjega članstva LDS. Že marca je šest nekdanjih poslancev LDS - Lahovnik, Gantar, Terčon, Posedel, Širčeva in Zalokar Oražmova - ustanovilo društvo Zares, ki so si ga zamislili kot prostor novih idej in prevetritev zdajšnje politike. Napovedali so, da bo društvo sčasoma preraslo v politično stranko.

V državnem zboru trenutno s sedmimi poslanci To se je zgodilo letošnjega oktobra, leto pred parlamentarnimi volitvami, ko so člani združenja ustanovili stranko z enakim imenom. Njen predsednik je po pričakovanjih postal nekdanji sekretar LDS Gregor Golobič, strankina programska izjava pa določa, da vrednote stranke izhajajo iz osnovnega liberalnega in svobodomiselnega okvira. Novoustanovljena stranka je trenutno zastopana v državnem zboru s sedmimi poslanci, čeprav ji nekateri oporekajo status parlamentarne stranke, saj zaupanja volivcev ni preverila na parlamentarnih volitvah. Zares je sicer v političnem prostoru že prepoznavna stranka, javnomnenjske raziskave pa ji pripisujejo tudi dokaj široko podporo med volivci.

LDS se odločila za nov obraz V času prestrukturiranja notranjepolitičnega prostora so se trenja v liberalni demokraciji nadaljevala. Po odstopih velikega dela članstva in nadaljevanju nezadovoljstva je predsednik Kacin aprila ponudil svoj odstop in stranko vodil le še do junijskega kongresa. Tedaj se je članstvo odločilo za "svež obraz" na čelu stranke in na mesto predsednice izvolilo dotlej politično neznano 34-letno pravnico Katarino Kresal. Zaradi tega se je za izstop odločilo še nekaj vidnih članov, med njimi Dušan Keber in Janez Kopač, nato pa se je serija izstopov iz stranke končala. Danes je LDS po mnenju političnih analitikov konsolidirana stranka, ki pa je zaradi notranjih trenj izgubila dobršen del javne podpore.