Pukšič: Pri zahtevi PS gre za politizacijo in diskreditacijo Sove (VIDEO)

Poslanka Tamara Vonta je na novinarski konferenci poudarila, da njihov namen ni politični obračun, ampak ugotoviti, kje smo – ali torej te skupine obstajajo ali gre za govorice.

Vonta: To je edina možnost, ki jo kot opozicijska stranka še imamo Vzrokov za potezo Pozitivne Slovenije je več, je dejala poslanka. Po njihovi oceni se tej temi eksplicitno izogibamo skoraj dve desetletji, s tem pa se pušča odprto vprašanje o obstoju takih skupin v Sloveniji. Tako pa se tudi omogoča široko polje delovanja in nedotakljivosti takih skupin, če obstajajo, meni Vontova.

Dejala pa je tudi, da je to njihova zadnja in edina možnost, ki jo kot opozicijska stranka še imajo. Kot pravi poslanka, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) ne sodeluje s parlamentarno komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, "vsaj ne tako, kot bi po zakonu morala".

Po njenih besedah obstaja celo sum prirejanja dokumentov, ki jih komisija dobi. Hkrati pa želijo, da bi se depolitiziralo delovanje agencije, "kajti vse pogosteje smo lahko priča temu, da ima dnevna politika največji vpliv na delovanje Sove".

"Ugotoviti je treba tudi, ali skrajne skupine ogrožajo državno varnost" Vprašanje o skrajnih gibanjih v Sloveniji se je vnovič odprlo konec novembra lani po protestih v Ljubljani, ki so se sprevrgli v nasilje. Izbruh nasilja naj bi bil namreč načrtovana akcija, po nekaterih informacijah pa naj bi bile zanjo odgovorne prav skrajne skupine.

Poslanka Pozitivne Slovenije pravi, da bo treba v zvezi s tem ugotoviti tisto, o čemer mediji poročajo in ljudje govorijo, ter ugotoviti, kakšno je dejansko stanje in ali so bili nekateri dejansko plačani za povzročanje izgredov. Ugotoviti je treba tudi, ali skrajne skupine ogrožajo državno varnost, je nadaljevala.

Obenem pa bo cilj preiskave sprememba zakonodaje tako, da s takimi skupinami ne bo ogrožena varnost državljanov. "Ne nazadnje pa bo treba končno kaj reči tudi o tem, ali je res, da Slovenska vojska sodeluje z nekaterimi skupinami ekstremistov," je dodala poslanka.

S problematiko se je ukvarjala tudi komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb S problematiko skrajnih skupin se je pred nekaj več kot mesecem dni ukvarjala tudi komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je obravnavala poročilo vlade o teh skupinah. Med drugim je komisija ugotovila, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega spremljanja skrajnih gibanj. Po besedah podpredsednika komisije Srečka Meha (SD) je iz poročila razvidno, da je v Sloveniji ogroženost s strani teh skupin nizka. A poročilo obravnava situacijo za nazaj, pred protesti, je še opozoril.

Od leta 1992 pa do danes je bilo ustanovljenih 24 parlamentarnih preiskav, v tem sklicu državnega zbora še nobena. Po ustavi se parlamentarna preiskava odreja o zadevah javnega pomena in na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora oziroma državnega sveta.

Franc Pukšič pa je za Planet Siol.net dejal, da "gre za politizacijo in diskreditacijo slovenske obveščevalne službe, direktorja in vseh, ki tam delajo. Očitno gre za to, da so nekateri slovensko obveščevalno službo izkoriščali tudi v politične namene. Zdaj pa so si kot zadnjo zadevo omislili uvedbo preiskovalne komisije, in to tisti, ki jim ta država nič ne pomeni, kaj šele institucije v njej."

"Gre za prvi taki primer, da bi uvedli preiskovalno komisijo o delu obveščevalno-varnostne službe in drugič, opozicija ima v komisiji večino. Kadarkoli si lahko omisli in začne kakršenkoli nadzor, opolnoči ali pa na veliko noč. Nobenega razloga ni za politiziranje in diskreditiranje preiskovalne komisije. Vseh tistih dokumentov, vsega tega, kar vidimo in do česar imamo dostop člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, člani preiskovalne komisije ne bodo mogli videti," je še dodal Pukšič.