Proračunski primanjkljaj bodo krile trošarine na tobak in alkohol

Fiskalne možnosti za ukrepanje zoper finančno krizo so s tem bolj ali manj izčrpane, treba bo iti v strukturne reforme, je napovedal premier Borut Pahor.

"Razmere so se od jeseni 2007 zelo spremenile" Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je po seji vlade povedala, da bo vlada predlog rebalansa poslala v DZ predvidoma do konca prihodnjega meseca. Ob tem bo morala upoštevati zelo drugačne makroekonomske razmere, kot pa so bile v času priprave letošnjega proračuna, torej v jeseni 2007, je poudarila.

Luknjo bodo pokrivali s trošarinami na tobak in alkohol

Kamnarjeva je spomnila, da so bile v času od sprejema letošnjega proračuna sprejete nove zakonske obveznosti, s katerimi bi se lahko proračunski primanjkljaj zvišal na 3,1 odstotka BDP. Vlada je zato danes sprejela politiko oblikovanja posameznih prihodkov, ob čemer se je odločila vztrajati na politiki trošarin za naftne derivate, ki jo je oblikovala decembra lani, ter povečati trošarine na tobak in alkohol.

Kot je znano, je vlada sklenila, da bodo cene naftnih derivatov do nadaljnega ostale nespremenjene. V primeru padca cen nafte ne bo nižala cen derivatov, temveč bo dvignila trošarine in tako polnila državno blagajno.

Padec gospodarske rasti bodo zaviral z državnimi investicijami

Vlada je določila zgornje meje odhodkov po posameznih proračunskih uporabnikih. Glede odhodkov bo sicer poskrbela, da bodo izpolnjene vse zakonske obveznosti, medtem ko bo pri načrtovanju sredstev za plače ter za materialne stroške in storitve zelo restriktivna.

Da bi zavrli nadaljnje padanje gospodarske rasti, bodo skušali z rebalansom ohraniti visoko raven državnih investicij, je še napovedala Kamnarjeva. Njihov obseg naj bi se v primerjavi z letom 2008 povečal za 30 odstotkov.

Primanjkljaj narasel iz predvidenih 0,3 na 2,7 odstotka BDP Proračunski prihodki naj bi tako letos znašali okoli 22,7 odstotka BDP, odhodki pa okoli 25,4 odstotka BDP. Proračunski primanjkljaj, ki je v veljavnem proračunu določen v višini 0,3 odstotka BDP, bi tako znašal 2,7 odstotka BDP. Ob upoštevanju vseh štirih blagajn javnega sektorja naj bi javnofinančni primanjkljaj dosegel 3,4 odstotka BDP oz. po metodologiji ESA, po kateri se presoja izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev, med 3,5 in štirimi odstotki BDP, je povedala Kamnarjeva.

Nad zadolženost s strukturnimi reformami "Da ne bomo z luknjo na prihodkovni strani povečevali zadolženosti prihodnjih generacij, smo se odločili za strukturne reforme," je dejal Pahor. Glede strukturnih reform bo treba doseči širši politični in družbeni konsenz, ob čemer je Pahor izrazil svoje osebno mnenje, da "bo treba prav gotovo pogledati v pokojninski, zdravstveni in plačni sistem ter preučiti učinkovitost porabe javnih sredstev". Vlada želi, da premagamo krizo bolj konkurenčni in bolj solidarni, je dodal.

Za Slovenijo je sicer napoved gospodarske rasti še vedno ugodna, je še povedal Pahor. Vendar pa so glavni zunanjetrgovinski partnerji v slabi gospodarski kondiciji, ki se še poslabšuje, to pa bo imelo negativen učinek tudi na gospodarstvo in položaj v Sloveniji. Zato bo treba ukrepati, je pozval Pahor ter napovedal, da se bo krizna skupina ministrov prihodnji teden vnovič sestala.

Predlog 29 varčevalnih ukrepov deležen načelne podpore Že danes je vlada obravnavala predlog 29 varčevalnih ukrepov, ker pa so potrebni še dodatni izračuni, je razpravo prekinila in bo ukrepe po Pahorjevih napovedih sprejela prihodnji teden. Gre za precej restriktivne varčevalne ukrepe, a so neizogibni in so bili danes deležni načelne podpore navzočih na seji, je povedal premier.