Pritiski na medije nedvomno obstajajo

vendar analiza komentarjev štirih slovenskih dnevnih časopisov ne kaže na obstoj efektivnih pritiskov s strani aktualne vlade, je dodal Makarovič. Namen raziskave, ki jo je pri FUDŠ v Novi Gorici naročila vlada, je bil razločiti raven svobode v slovenskih medijih glede na prisotnost oziroma odsotnost političnih, ekonomskih in drugih intervencij na medije, so v povzetku raziskave zapisali njeni avtorji. Pojasnili so še, da so za raziskavo uporabili analizo vsebine komentarjev v štirih slovenskih dnevnih časopisih ter analizo intervjujev in fokusnih skupin. Na podlagi rezultatov analize so ugotovili, da pritiski na medije nedvomno obstajajo "na način, da lahko v določenih primerih pomembno vplivajo na njihovo delovanje", je na današnji novinarski konferenci poudaril profesor na FUDŠ Matej Makarovič in dodal, da se razlikujejo ocene glede izvora teh pritiskov. Na eni strani so novinarji, ki vidijo glavnega krivca v vladi, na drugi pa novinarji, ki vidijo glavnega krivca v krogu ljudi iz "bivše vladajoče garniture", je pojasnil.

Makarovič: Vlada pri vplivu na medije ni uspešna

Analiza komentarjev štirih slovenskih dnevnih časopisov pa "ne kaže na obstoj efektivnih pritiskov s strani aktualne vlade, saj za nobenega od obravnavanih dnevnikov ne moremo reči, da poroča na način, da bi favoriziral vlado in vladajočo koalicijo," je povedal Makarovič. "Če vlada že poskuša vplivati na medije in teh poskusov ni mogoče zanikati, pri tem očitno ni preveč uspešna," je še dejal.

Raziskava je zajele aktivnosti medijev januarja, maja in novembra 2007. V raziskavo so bili vključeni nekateri novinarji iz dveh fokusnih skupin, in sicer "podpisniki peticije proti cenzuri in nasprotniki peticije proti cenzuri". Raziskavo je vodil predavatelj na FUDŠ Matevž Tomšič, sodelovali pa so Matej Makarovič, Tamara Besednjak, Urša Šinkovec in Ennie Vardijan.