Pristojne mestne službe so se izkazale!

Ljubljanski župan opozarja, da je treba takoj začeti postopke, ki bodo omogočili zgraditev zadrževalnikov, ti bi zadržali velik del podivjane vode. Očitek župana leti tudi na agencijo za okolje, ki bi morala po ukinitvi vodnih skupnosti skrbeti za pretočnost vodnih kanalov, a tega ni storila. Zato so številne reke in potoki v preteklih letih izgubili del pretočnosti.

Ste med vodno ujmo, ki je zelo prizadela tudi ljubljansko območje, kaj spali? Najprej bi povedal, da smo imeli dovolj natančno napoved, spanja pa je bilo res bolj malo … Predvsem bi pohvalil fante v gasilski brigadi, poklicne kot tudi vse prostovoljne gasilce, zaposlene v VO-KI in Snagi. V Ljubljani poplave niso zahtevale človeških žrtev, kar je izjemno pomembno. Napoved je bila, da bo vodna ujma huda, pravočasno smo začeli razdeljevati vreče s peskom, ampak kljub temu so nekateri mislili, da tako hudo ne bo. Zadnja podobna povodenj v Ljubljani je bila leta 1926.

Zakaj se je to zgodilo? Vzrok je zelo jasen, preveč vode. Ljubljanica je imela v noči na nedeljo pretok 430 kubičnih metrov na sekundo, česar še ni dosegla, odkar se meri pretok. Najhuje je bilo na Tbilisijski cesti in na Kozarjah, tam je bilo vse pod vodo, stanovanjski bloki, vrtci … Sreča, da so bili ljudje tako solidarni. Nato se je povodenj preselila na Barje (Črna vas, Uršičev štradon, Ižanka …) Zdaj čakamo, da se začne nivo vode nižati tudi na Barju. Moj odgovor na vprašanje, zakaj se je to zgodilo, je poleg katastrofalne moče tudi pomanjkanje zadrževalnikov. Zdaj se vidi, da peščica posameznikov v sosednjih občinah ne more odločati o nesreči drugih, država mora sprejeti interventni zakon, ki bo z državnim načrtom omogočil graditev vodnih zadrževalnikov, tudi z razlastitvijo, če bo potrebno. Na poplavno nevarnost Ljubljančani opozarjamo že več kot 20 let, ne le ta trenutek …

Ste na to opozarjali tudi v vašem mandatu? Sam sem opozarjal že prejšnjega ministra Karla Erjavca, da je treba to nujno urediti, saj ne vem, kako se bomo gledali, če se bo zgodila katastrofa. Kot občina žal nimamo moči, da bi v to posegali, zdaj samo upam, da bo predsednik vlade s sodelavci sprejel odločitev in potem takoj začel graditi zadrževalnike. Drugi očitek državi pa je, da se potem, ko so se ukinile lokalne vodne skupnosti (leta 1992), kanali niso redno čistili. To je mnenje strokovnjakov, pa ne le pri nas, znotraj mestne občine, tako pravijo tudi zunanji strokovnjaki. Mali Graben je v 20 letih izgubil polovico svoje pretočnosti. Skratka ARSO, ki je odgovoren za to, ni zagotovil čiščenja.

Vzdrževanja skoraj ni? Tudi če bi to bilo, bi bila katastrofa, a manjšega obsega. Ključni so zadrževalniki, ki bi zadržali velik del vode. Res pa je, da bi bila tam škoda na njivah, ampak bi bila ne samo za občino, ampak tudi za državo bistveno manjša kot zdaj, ko govorimo, da je bilo pod vodo od dva do tri tisoč objektov …

Kakšna je prva ocena škode? Te ocene lahko za zdaj dajemo na pamet, zelo spoštujem, da so se pristojne službe in tudi ljudje tako dobro odzvali, da nismo imeli smrtnih žrtev. Nimamo podrtih hiš, o ocenah pa še ne moremo govoriti, na Barju se voda še ni umaknila.

Se vam ne zdi, da nekateri želijo tako nesrečo izrabiti v politične namene, dve opozicijski stranki v mestnem svetu sta že pristavili svoj lonček, češ da se je to zgodilo zaradi slabega protipoplavnega ukrepanja zdajšnje oblasti − vaš komentar? To je popolnoma neprimerno, ni vredno odgovora in je žaljivo do vsega, kar je Ljubljana storila, ne le v tem mandatu. Kot veste, smo doživeli čudne razmere, da opozicija nasprotuje skoraj vsemu v Ljubljani, tako prostorskemu načrtu, pa naj gre za graditev infrastrukture, športnih objektov. Odgovor na to bodo dali Ljubljančani. Poskus izkoristiti nesrečo za nabiranje poceni političnih glasov pa je zelo, zelo neprimerno in to je tudi moj odgovor, zakaj se ne želim vezati na nobeno stranko.