Priprave na obeležitev dneva izgnancev

Predsednica DIS Ivica Žnidaršič je na srečanju z novinarji najprej izpostavila pomen dneva izgnancev, 7. junija, ki ga društvo vsako leto obeležuje z zborovanji in prireditvami. Letos bodo potekala tri večja zborovanja, in sicer na Golici, v Mariboru in na dan izgnancev v Mostecu v Ljubljani. Ob tem je Žnidaršičeva poudarila, da je pomen obeležitve ohranjanje spomina na tragedijo in opozarjanje na dogodke, ki so po njenem mnenju premalo znani. Obeležitve povezane s protesti Letos obeležitev v društvu povezujejo s protesti, ker, kot so pojasnili, državni zbor ni sprejel predloga zakona o usklajevanju socialnih transferjev, ki ga je vložil DeSUS in s katerim bi izgnancem odmrznili leta 2006 zamrznjene pravice, ki so jih pridobili leta 1995 z zakonom o žrtvah vojnega nasilja.

Vprašanja neporavnane vojne gmotne škode

Žnidaršičeva se je dotaknila tudi vprašanja neporavnane vojne gmotne škode, s čimer se po njenem mnenju doslej ni ukvarjala še nobena slovenska vlada. Glede osnutka predloga zakona o povračilu premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne se je društvo obrnilo na ministrstvo za pravosodje, od koder so jim sporočili, da je osnutek v fazi predhodnega medresorskega usklajevanja, v okviru katerega je bil tudi že predstavljen poslanskim skupinam.

Živih še 14.400 izgnanih Slovencev Dan izgnancev se obeležuje v spomin na 7. junij 1941, ko je nemški okupator iz Slovenske Bistrice odpeljal večje število slovenskih izgnancev. Danes je od skupaj 63.000 izgnanih Slovencev in 17.000 pobeglih pred izgonom med letoma 1941 in 1945 živih še 14.400.