SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Predvsem mladim želim približati kulturo pitja"

2

termometer

Takoj po imenovanju za vinsko kraljico leta 2013 je Nežo Pavlič iz Dobrneža pri Slovenskih Konjicah že čakala prva pomembna naloga, nastop na prehranskem sejmu Zeleni teden v Berlinu.

Na njem se je ob navzočnosti ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča ambiciozno predstavila tudi Slovenija, v okviru tega pa je nekaj pomembni zadolžitev imela tudi nova vinska kraljica. Z Nežo Pavlič (letnik 1988), že 17. slovensko vinsko kraljico po vrsti, sva se pogovarjala takoj po njeni vrnitvi iz Nemčije, in sicer v najprimernejšem okolju, na vinorodnem območju Škalc, kjer imajo tudi svoj družinski vinograd in kjer je sedež tamkajšnje osrednje vinske kleti na območju Zlati grič, ki je tudi prispevala uradno kraljičino vino.

Kako ste se pravzaprav znašli kot kandidatka in pozneje izbranka za letošnjo vinsko kraljico Slovenije? Pobuda za mojo prijavo je nastala v vinogradniško-vinarskem društvu Slovenske Konjice, katerega član je tudi moj oče, kjer so ob gostovanju prejšnjih vinskih kraljic v Slovenskih Konjicah resno razmišljali o tem, da bi v društvu predlagali svojo vinsko kraljico. Ker sem že dolgo predsednica v Klubu študentov Dravinjske doline in sem bolj navajena javnega nastopanja, so razmišljali, da bi morda lahko bila primerna kandidatka. Ko nam je doma predsednik našega vinogradniško-vinarskega društva Jože Tominšek podrobneje predstavil ta projekt, kakšna so potrebna znanja, naloge in obveznosti, ki jih ima vinska kraljica, sem se po premisleku in pogovoru z domačimi odločila za kandidaturo.

Kaj vse mora znati in vedeti oseba, ki želi postati vinska kraljica? Na razpis se je prijavilo pet kandidatk, udeležile pa smo se ga tri. Po skupni predstavitvi smo imele še individualno, približno eno uro trajajočo predstavitev pred osemčlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki z različnih področij, predvsem pa dobri poznavalci vina. V splošnem delu je potrebno poznavanje Evropske unije, Slovenije in njenega družbenopolitičnega ustroja. Seveda je najobsežnejši vinski del, v katerem je treba pokazati poznavanje vinorodnih dežel, vinskih sort ter preostalih značilnosti vin, kulinarike in spajanja vina s hrano, postrežbe vina v pravih kozarcih in tako naprej. Sledila je tudi predstavitev v tujem jeziku: vsaka kandidatka mora zaradi mednarodnih obveznosti obvladati en svetovni jezik, sama pa sem izbrala angleščino, čeprav znam tudi nemško, a jo manj uporabljam.

Kakšna je vaša povezava z vinom in vinogradništvom? V Škalcah imamo vinograd, prej smo imeli sicer manjšega, ki se ga spominjam, odkar pomnim. Vedno sem bila rada v vinogradu, že kot majhna sem se v njem rada igrala, ga raziskovala, ko sem odraščala, pa sem pomagala pri delu v njem ter se vedno bolj zanimala za vinogradništvo in vinarstvo. Vse to torej izhaja iz družinskega okolja, iz naše tradicije, saj je vinograd imel že pradedek.

Kako velik vinograd imate, koliko vina pridelate? V vinogradu imamo okoli tri tisoč trsov, pridelamo pa do štiri tisoč litrov vina letno. Sicer se naša kmetija pretežno ukvarja z živinorejo, kravami molznicami in pridelavo mleka. V lasti imamo okrog 15 hektarjev zemlje, nekaj pa jo imamo tudi še v najemu.

Kakšne bodo sicer vaše naloge vinske kraljice v tem letu? Kakšne cilje ste si sami zadali? Osnovna naloga vsake vinske kraljice je, da promovira Slovenijo kot zanimivo turistično destinacijo, slovenska vina in vinogradnike doma in po svetu ter da širi kulturo pitja. Veliko priložnost vidim predvsem v tem, da lahko kot predsednica kluba študentov mladim še bolj približam vino v smislu kulture pitja. Z raznimi delavnicami, vodenimi degustacijami in tako naprej.

To se sliši kot kar zahtevna naloga, če vemo, da kultura pitja med študenti in mlajšo populacijo ni na prav visoki ravni. Še zlasti če upoštevamo, da bi ob splošno znanem tankem študentskem žepu pili bolj kakovostna vina, ki so praviloma dražja. In seveda v zmernih količinah. Res je, to bo kar velik izziv za to leto. V domačem študentskem klubu je pred nami večji projekt kulturni teden, ki bo potekal od 1. do 9. februarja. V tem okviru bom pripravila degustacijo s predavanjem, kako sploh piti vino, s poudarkom na vseh potrebnih znanjih in vedenjih, ki spremljajo uživanje vina. Kakovost vina pri nas res ni problem, jih je pa mogoče najti tudi že po dostopnejši ceni. V nasprotju z na primer Francijo, kjer so vina dražja, je pa vsekakor kultura pitja vina tam na višji ravni, k čemur pripomore tudi cena. Pri nas, ko gre za študente in mlade, bi morali doseči predvsem to, da če že pijejo alkohol, naj potem raje pijejo vino kot pa žgane pijače, ki so mnogo bolj škodljive. In da bi se tudi zavedali, da je vino del naše tradicije, da ima vsako vino svojo zgodbo in širšo razsežnost. Da torej ne gre samo za alkohol, da je v pravih merah tudi zdrava pijača, ki lahko pozitivno vpliva na človeka. Žal pa je pri mladih res problem čezmerno pitje oziroma pijančevanje.

Ali že imate program aktivnosti, kje vse boste letos sodelovali? Okvirni program dogodkov in aktivnosti je narejen, seveda pa je odvisno tudi od povabila in usklajevanja s Pomurskim sejmom, ki je lastnik in nosilec inštituta vinske kraljice in mi mora odobriti nastop. Po sejmu v Berlinu sem pretekli konec tedna tako sodelovala na sejmu Alpe–Adria, sicer pa je vinska kraljica zraven praktično na vseh večjih dogodkih, ki so povezani z vinom in turizmom ter poslanstvom vinske kraljice.

Kako sicer gledate na inštitut vinske kraljice in njeno poslanstvo? Koliko v njem vidite vsebinskega pomena, koliko pa gre le za protokolarno vlogo? Obe vlogi sta tesno povezani. Vinska kraljica se mora ob nastopanju na različnih dogodkih držati določenih pravil, se pravi, da mora nastopati s krono, nositi uradno obleko in jasno k vsemu temu spada tudi primerno obnašanje. Če gre za dogodek izrazito protokolarne narave, kot je bil na primer Zeleni teden v Berlinu, pa je protokol mogoče bolj v ospredju kot sama vsebina nastopa, pomembno pa je seveda oboje.

Da ste za svoje kraljičino vino izbrali vino iz tukajšnje kleti Zlati grič je po svoje logično, glede na to, da prihajate iz tega okolja. Ampak zakaj pa ravno pozno trgatev renskega rizlinga, letnika 2009? Ko sem poskusila ta renski rizling, mi je bil izredno všeč, predvsem zaradi njegovih medenih not in ker gre za sladko vino. Poskusila sem še nekaj vin, vendar me no nobeno tako prepričalo kot sladek renski rizling.

Po poklicu boste pravnica, glede na to, da končujete študij prava v Mariboru. Ali se nameravate tudi po koncu študija še naprej ukvarjati z vinom, morda tudi poklicno? Letos sem absolventka prava, ki me kot študij zelo veseli. Letos bo sicer malo bolj v ospredju vloga vinske kraljice Slovenije. Z vinogradništvom vsekakor nameravam biti tudi v prihodnje v stiku, že zato, ker imamo doma vinograd, kot sem omenila. Mogoče pa ga kdaj tudi jaz prevzamem. O načrtih za morebitno poklicno povezovanje prava in vina pa še nisem razmišljala, odvisno bo tudi od izkušenj in doživetij v vlogi vinske kraljice.

Kaj pa vas še zanima v življenju? Kakšni so vaši konjički, s čim se ukvarjate v prostem času? Vlogi predsednice Kluba študentov Dravinjske doline in delu v mladinskem centru, katerega ustanovitelj je klub, namenjam kar precej svojega časa. Doma imam tudi tri kužke, s katerimi se rada sprehajam in družim, nasploh imam živali zelo rada. Poleti rada tudi tečem, seveda pa gre veliko časa še za pomoč pri delu na naši družinski kmetiji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin