Predlog novele zakona o državnem tožilstvu že v vladnem postopku

Kot pojasnjujejo, je novela potrebna zaradi uskladitve po prenosu pristojnosti nad tožilstvom, in ker so nekatere druge določbe zakona po mnenju MNZ nejasne, neprimerne ali pomanjkljive.

Novela se obravnava po skrajšanem postopku Zadnje spremembe zakona o državnem tožilstvu so začele veljati 6. avgusta lani, uporabljati pa so se začele pred slabimi petimi meseci - 7. novembra 2011. Ker je tožilstvo na podlagi novele zakona o vladi in novele zakona o državni upravi prešlo iz pristojnosti pravosodnega ministrstva pod okrilje notranjega ministrstva, je slednje 28. marca predstavilo nove spremembe tožilskega zakona ter predvidelo dva dni za posredovanje pripomb. Novela je sedaj v vladnem postopku, obravnava se namreč po skrajšanem postopku.

Prva sprememba, ki jo predvideva predlog novele, je odprava predhodnega posvetovanja, ki ga mora vodja tožilstva opraviti s kolegijem državnega tožilstva glede ustreznosti kandidatov za državne tožilce. Člani kolegija so vsi državni tožilci, ki opravljajo državnotožilsko službo, lahko pa pri delu kolegija sodelujejo tudi strokovni delavci in direktor, če tako določi vodja državnega tožilstva.

Ministrstvo: Gre zgolj za videz demokratičnosti in samostojnosti državnega tožilstva Na notranjem ministrstvu, kot izhaja iz predloga novele, menijo, da je zakonska določitev obveznega posvetovanja o zadevi, za katero je izključno pristojen vodja državnega tožilstva, neprimerna in neustrezna. S tem se namreč po nepotrebnem obremenjuje državne tožilce, zaradi tega pa jim posledično ostane manj časa za vsebinsko delo v konkretnih primerih, so zapisali na ministrstvu in dodali, da gre pri sedanji ureditvi zgolj za videz demokratičnosti in samostojnosti državnega tožilstva.

Hkrati predlog novele jasneje opredeljuje pogoje za mirovanje funkcije državnega tožilca. Zdaj funkcija med drugim lahko miruje, če je tožilec imenovan za ministra ali državnega sekretarja ministrstva. Po predlogu pa bi v zakon dodali, da mirovanje funkcije nastopi, ko je tožilec imenovan za ministra (tudi ministra brez resorja) ali državnega sekretarja katerega koli ministrstva. Kot dopolnitev temu je sprememba še enega člena glede prenehanja tožilske funkcije. Ta bi tožilcu prenehala, če bi sprejel katero drugo funkcijo, z izjemo tiste, po katerih nastopi mirovanje tožilske funkcije.

Nekoliko se spreminja tudi področje državnotožilskega izobraževanja V okviru prenosa pristojnosti nad tožilstvom se nekoliko spreminja tudi področje državnotožilskega izobraževanja. Sedaj veljavni zakon določa, da se za štipendiranje državnih tožilcev uporabljajo določbe, ki urejajo sodniške štipendije. MNZ pa je v predlog novele dodal, da podrobnejši postopek in pogoje podeljevanja štipendij državnim tožilcem predpiše (notranji) minister.

Tudi pristojnost za izobraževanje in strokovno usposabljanje tožilcev se prenaša na MNZ. Se pa bo izobraževalne dejavnosti za tožilce, če bo tak dogovor, izvajalo tudi na Centru za izobraževanje v pravosodju. Če bo novela sprejeta, bodo javni uslužbenci državnega tožilstva izpit iz poznavanja državnotožilskega reda opravljali pred komisijo MNZ. Prav tako bo po predlogu novele notranji minister tisti, ki bo tem uslužbencem podeljeval priznanja, po sedanjem zakonu je to pravosodni minister. Priznanja državnim tožilcem pa bo še vedno podeljeval generalni državni tožilec.

Sicer pa so si po poročanju Dela na ministrstvu za notranje zadeve v teh dneh tudi že razdelili delo. Pri tem bo tožilstvo sodilo v delokrog nove državne sekretarke Barbare Brezigar.

Tožilstvo: Najprej analiza zakona, potem spremembe Vladni predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu in podzakonskih aktov jasno kaže na nesmiselnost in zgrešenost prenosa pristojnosti glede tožilstva s pravosodnega na notranje ministrstvo, menijo v uradu generalnega državnega tožilca. Obenem tudi opozarjajo, da doslej ni bilo celovite analize zakona, brez ne pa se ni mogoče lotiti sprememb.

"Zakon velja komaj pet mesecev" "Zakon o državnem tožilstvu velja komaj pet mesecev. Do tega trenutka ni bila napravljena nobena celovita analiza rešitev v zakonu, kaj šele zakona v celoti," so sporočili. Po njihovem mnenju so se sicer pri njegovi uporabi doslej pokazale nekatere pomanjkljivosti in slabosti, ki bi jih bilo dobro odpraviti. Opozarjajo pa, da se konceptualnih vprašanj tožilske zakonodaje, kakršno je tudi vprašanje položaja generalnega državnega tožilca, "ni mogoče lotiti brez poglobljene in vsestranske vsebinske analize zakona in njegovih učinkov".

Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je namreč generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja pozval, naj predlaga spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki bodo šle v smeri krepitve vloge generalnega državnega tožilca in njegovih pristojnosti.

"Spremembe, ki so z vidika učinkovitosti dela tožilstva nepomembne" Kot navajajo v uradu generalnega državnega tožilca, pa je ministrstvo za notranje zadeve le nekaj dni za tem predlagalo začetek postopka za spremembo določb zakona o državnem tožilstvu, "ki so z vidika učinkovitosti dela državnega tožilstva povsem nepomembne". Obenem ministrstvo predlaga tudi spremembo več podzakonskih aktov. Nekatere spremembe so tehnične, druge vsebinske, nekatere so sprejemljive, druge - denimo glede ureditve izobraževanja državnih tožilcev - pa ne, menijo v uradu generalnega državnega tožilca. Kot so še pojasnili, so v državnem tožilstvu predlagane spremembe obravnavali na sestankih vrhovnih državnih tožilcev in predstojnikov okrožnih državnih tožilcev. "Državno tožilstvo je tudi v prihodnje pripravljeno sodelovati pri spremembah veljavnega zakona, ki bi prispevale k učinkovitejšemu poslovanju tožilstev," so še zapisali.

Gorenak je generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja že kmalu po nastopu ministrske funkcije pozval, naj mu sporoči, kakšne spremembe zakona o državnem tožilstvu so potrebne, da bo Fišerjeva vodstvena vloga prišla do izraza v polni meri in da bo tožilsko organizacijo lahko vodil učinkovito in odgovorno. Gorenak je svoj poziv večkrat ponovil tudi v javnosti, Fišerja pa je pisno znova pozval v drugi polovici marca. Kot so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu, so ministru na poziv odgovorili v četrtek.

Ministrstvo: Preden se bomo lotili vsebinskih sprememb, bomo ocenili stanje Z ministrstva za notranje zadeve pa so sporočili, da se strinjajo z generalnim državnim tožilcem, ki opozarja na nekatere pomanjkljivosti in slabosti obstoječega zakona, da so potrebne tudi vsebinske spremembe zakona o državnem tožilstvu. Preden se bodo lotili vsebinskih sprememb, bodo ocenili stanje, ugotovili pomanjkljivosti zakona in od državnih tožilcev pridobili njihovo oceno zakona, so zapisali.

Tako bodo zakon natančno analizirali, se posvetovali s strokovnjaki s tega področja, potem pa skupaj oblikovali predlog zakona. Zato pozdravljajo pripravljenost vrhovnega državnega tožilstva za sodelovanje pri vsebinskih spremembah zakona.

Ministrstvo: Predlagane spremembe zakona niso vsebinske, ampak bolj 'tehnične' narave Kot poudarjajo na notranjem ministrstvu, predlagane spremembe zakona, ki je že v vladnem postopku, niso vsebinske, ampak so bolj 'tehnične' narave. Manjše spremembe so namreč pripravili zaradi uskladitve zakonov o državni upravi in o vladi, ki sta "pristojnost nad organizacijo in statusom tožilstva, pravosodnim nadzorom nad poslovanjem državnega tožilstva, pravosodno upravo za področje državnega tožilstva ter mednarodnim sodelovanjem, ki se nanaša na državna tožilstva, prenesla pod okrilje ministrstva za notranje zadeve".