Fišer: Tudi jutri nadzornikov ne bomo spustili v prostore

Pritiski so se po mnenju vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja začeli že ob njegovem imenovanju, ko je bil Vinko Gorenak še poslanec v državnem zboru, nadaljevali pa takoj, ko je nastopila nova vlada in ko je tožilstvo prešlo pod MNZ.

Pritiski že od imenovanja naprej "Začelo se je s pritiskom na spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki je takrat šele dobro stopil v veljavo in o učinkih katerega takrat ni bilo še prav nobenih analiz. Ministrstvo je zelo aktivno narekovalo tempo priprave sprememb tega zakona, kar je od tožilstva zahtevalo veliko dela in naporov, na koncu pa nismo bili seznanjeni ne z izidom tega postopka ne z usodo naših predlogov in pripomb, niti z usodo samega zakona, ki do tega trenutka po nam znanih podatkih še ni bil obravnavan na vladi," je uvodoma pojasnil Fišer pred svojimi enajstimi tožilskimi kolegi, ki so prisostvovali novinarski konferenci.

Fišer je sicer pritiske zaznal skorajda v vsaki izjavi ministra Gorenaka, sodu pa naj bi dno izbila napoved izrednega nadzora, ki naj bi bil danes. Mimogrede, nadzornike smo nekaj časa v veži stavbe tožilstva čakali tudi mediji, a jih danes ni bilo. Po Fišerjevem mnenju gre za nezakonit nadzor ministrstva za notranje zadeve.

Fišer: Nadzor je nezakonit Konec lanskega leta je Gorenak odredil posredni pravosodni nadzor nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT), ki ga je utemeljeval z oceno obsežne reorganizacije, ki jo je prinesel novi zakon. "Nadzor smo izvedli in ministru poslali poročilo. A minister se s sporočilom ni zadovoljil, ampak je brez zakonske podlage zahteval dopolnitve poročila in celo zahteval izročitev določene dokumentacije. Za nobeno od teh zahtev minister ni imel zakonske podlage, na kar smo ga vseskozi opozarjali," je prepričan Fišer.

Poleg tega naj bi MNZ začel izvajati "kvazinadzor" v zadevi imenovanja generalnega direktorja VDT-ja. "Naj spomnim, da gre za postopek izpred enega leta, v katerem sta odločali tako takratno ministrstvo za pravosodje kot tudi zdajšnje ministrstvo za notranje zadeve, poleg njiju pa tudi aktualna vlada in upravno sodišče, ki je o zadevi pravnomočno razsodilo. Vlada je odločbo takratnega pravosodnega ministra o imenovanju višjega državnega tožilca Boštjana Škrleca za generalnega direktorja VDT-ja razveljavila, trenutni minister pa je moj predlog za njegovo imenovanje nato zavrnil," pravi Fišer. Mimogrede, na razpis za direktorja, ki je potekel v petek, se je javila ena sama oseba, in sicer ravno Škrlec.

Fišer dodaja, da je MNZ od VDT-ja zahteval, da delavki MNZ-ja omogoči pregled in kopiranje dokumentacije v prostorih VDT-ja, ker pa tega niso upoštevali, je minister odredil neposredni nadzor nad VDT-jem, ki naj bi se po nadzorni skupini delavcev ministrstva začel izvajati danes.

"Ministra smo obvestili, da za izvedbo tega nadzora niso podani zakonski pogoji, saj še ni zagotovljena navzočnost vseh tistih, ki jim zakon to dovoljuje. Gre za predstavnike državnotožilskega sveta, ki je organ tožilske samouprave in katerega predstavniki med nadzorom varujejo samostojnost državnega tožilstva v razmerju do ministrstva kot organa izvršilne veje oblasti. Kljub našim opozorilom o nezakonitosti tega nadzora in podobnim opozorilom, ki jim jih je poslal tudi državnotožilski svet, ministrstvo z izvedbo tega nadzora hiti in je že danes hotelo začeti izvajati nadzor, kar smo morali zavrniti," je pojasnil Fišer.

Ni pogojev za nadzor Po njegovem mnenju v tem primeru sploh ni pogojev za pravosodni nadzor, saj gre za zadevo, v kateri je ministrstvo svojo nadzorno funkcijo odigralo že v postopku imenovanja, ko je zavrnilo predlog generalnega državnega tožilca za imenovanje višjega državnega tožilca za generalnega direktorja VDT-ja. Poleg tega gre v tej zadevi tudi za konkretno upravno zadevo pred drugim državnim organom, zato nadzor v tem primeru že iz tega razloga ni mogoč," meni generalni državni tožilec.

Opozoril je tudi na kadrovsko podhranjenost oziroma primer imenovanja dveh državnih tožilcev na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. "Vlada še danes ni odločila o imenovanjih, čeprav postopek traja že eno leto in so že nekaj mesecev podani vsi pogoji za imenovanje, kar je vladi znano. Vmes so bili končani celo nekateri postopki, ki so se začeli pozneje. Pojasnila za zastoj nismo dobili, čeprav smo zanj zaprosili tako ministra kot vlado. Enako nepojasnjen ostaja zastoj v postopku imenovanja vrhovne državne tožilke na VDT, ki je najvišje tožilstvo v državi in ki se prav tako spopada s kadrovsko stisko. Čeprav sta vzporedno potekala dva postopka imenovanj vrhovnih državnih tožilcev in so bili podani vsi pogoji za obe imenovanji, je vlada opravila imenovanje le v enem izmed njiju, o drugem pa iz enako nepojasnjenih razlogov do danes še ni odločila. Gre za odločanje z neodločanjem," pojasnjuje Fišer.

Samostojnost tožilcev bodo branili z vsemi sredstvi Fišer po tej poti sporoča MNZ-ju, da "bomo samostojnost državnih tožilcev in državnih tožilstev branili. S pristojnim ministrstvom smo bili in bomo tudi v bodoče vedno pripravljeni sodelovati, ampak izključno znotraj pristojnosti in razmerij, ki jih obema organoma določa zakon. Državna tožilstva so znotraj pravosodja samostojni državni organi, zato nam že načelo delitve oblasti nalaga, da smo do teh vprašanj posebej občutljivi in pozorni. Nezakonitim nadzorom, ki jih odreja ali jih bo v bodoče odrejal minister za notranje zadeve, bomo zato nasprotovali z uporabo vseh pravnih sredstev, ki so nam na razpolago, vključno s sodnim varstvom," je tiskovno konferenco sklenil Fišer.

Že pred tiskovno konferenco smo mediji dobili obvestilo, da bosta Vinko Gorenak in državna sekretarka Barbara Brezigar ob 14.30 odgovorila na navedbe tožilcev, po tiskovni konferenci pa je Fišer dobil obvestilo, da bo nadzor opravljen jutri.

"Ostajamo pri svojem, ne bomo dovolili nadzora," je bil jasen Fišer.