SiolNET. Novice Slovenija
3,68

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Fenomen zaščitene gorske cvetlice, ki je še danes v resnici ne poznamo

Planikam pred leti grozilo iztrebljenje, danes jih najbolj ogrožajo podnebne spremembe #intervju

3,68

termometer

Marjeta Keršič Svetel planika
Marjeta Keršič Svetel: Planiki je pred leti grozilo izumrtje zaradi pretiranega nabiranja, v prihodnje bo še več težav imela zaradi podnebnih sprememb.

Planiki je zaradi navala nabiralcev pred leti grozilo izumrtje, danes, ko jih ponekod pridelujejo kar na njivah, pa jih ogrožajo podnebne spremembe, ki krčijo njihov življenjski prostor, opozarja poznavalka fenomena planik Marjeta Keršič Svetel.


Večino Slovencev dejstvo, da je planika zavarovana rastlinska vrsta in da jih potemtakem pod nobenim pogojem ne smemo nabirati, spremlja vse življenje. Leta 1896 je avstrijski cesar Franc Jožef na predlog deželnega zbora poknežene grofije Goriške in Gradišče podpisal prvi odlok o njeni zaščiti.

O statusu in prihodnosti planike smo se pogovarjali z Marjeto Keršič Svetel, prepoznavnim imenom nacionalne televizije, kjer je deset let snovala in vodila priljubljeno oddajo Gore in ljudje. Kaj počne danes? Zase pravi, da je pripovedovalka zgodb ("Zgodbe se name dobesedno lepijo"), sicer pa je zadnjih osem let strokovna sodelavka Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, vmes pa je kandidirala tudi za direktorico Triglavskega narodnega parka.


planika Foto: Thinkstock

Letos obeležujemo 120-letnico prve zaščite planike …
Tako je, to je postalo stvar splošne zavesti. V hribih vas namreč nihče ne more nadzorovati, ali planike trgate ali jih samo gledate, vse temelji na splošni zavesti.

Kazni za trganje so zelo različne, mislim pa, da so najbolj ostre v Švici, čeprav je tudi to od kantona do kantona različno. Še huje je, če vas dobijo, da trgujete s planikami iz narave. Danes seveda za to ni nobene potrebe, saj rastejo na njivah.

Kje?
Na Južnem Tirolskem in v Švici. Planika je namreč krasen kmetijski pridelek, primeren za pridelavo na višinskih kmetijah. Iz njih izdelujejo kreme, šampone in tonike. Na tržišču je teh produktov ogromno. Tudi na slovenskem. Ne sicer toliko kot v tujini, a so dostopni.

Planike ponekod na Južnem Tirolskem in v Švici gojijo na njivah #video

Kdo je začel načrtno gojiti planike?
Vse skupaj se je začelo v začetku 90. let v kantonu Valais v Švici, kjer so na visoki nadmorski višini imeli veliko kmetij brez prave kmetijske perspektive.

S pridelavo planik se na primer ukvarjajo tudi številna znana podjetja. Med njimi tudi podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo bombone Ricola, pa tudi kozmetično podjetje Yves Rocher je svoj čas imelo vrtove planik.

Švicarji so v ta namen celo vzgojili gensko spremenjeno planiko (Leontopodium alpinum helvetia), podvrsto, ki je še bolj bela in kosmata kot planike v naravi in ki raste na njivi.

Planika ima zelo močne antibakterijske lastnosti in je učinkovito zdravilo za bakterijska vnetja. Planika ima zelo močne antibakterijske lastnosti in je učinkovito zdravilo za bakterijska vnetja. Foto: Thinkstock

Zakaj je planika tako posebna?
Razlogov in zanimivosti je več. Planika ima zelo močne antibakterijske lastnosti in je torej učinkovito zdravilo za bakterijska vnetja. Ena njenih zelo uporabnih lastnosti je tudi ta, da je z njo mogoče zdraviti črevesna in želodčna vnetja, kar so počeli že v preteklosti. Z mletimi planikami lahko natremo tudi rano in ji tako pomagamo, da se hitreje zaceli.

Naslednja značilnost planike je njeno nenavadno ime: Leontopodium (po slovensko levja šapa) alpinum. Cvet planike je rumeni del v notranjosti (gre za socvetje), medtem ko beli del predstavlja listje. Cvet planike je rumeni del v notranjosti (gre za socvetje), medtem ko beli del predstavlja listje. Foto: Thinkstock Ime je povezano s staro boginjo narave, ki je prebivala v gorah … Rimljani so jo častili pod imenom Kibela in jo upodabljali na vozu, ki ga vlečejo levi …  Na območjih, kjer so živeli Etruščani, pa tudi Kelti, je bila planika močno povezana s to gospodarico gora in divjih živali.

Zanimivo je, da tudi stroka ni povsem enotna glede imena.

Sem in tja še srečamo njeno staro botanično ime, Gnaphalium, kar pomeni Kožuškarica, Kosmatinka, zelo nečastno (smeh, op. a.).

So pa še hujša imena, v slovanskem okolju planiko imenujejo Runolist (Hrvati), kar pomeni, da ima listje kot ovčje runo, Slovaki pa ji rečejo Plesnivka.

V nemškem jeziku jo imenujejo Edelweiss, kar pomeni žlahtna belina, v italijanskem jeziku pa Stella Alpina, kar pomeni alpska zvezda. Precej mitsko in brez govora o plesnivosti. Skratka, odnos do te rastline je v različnih okoljih radikalno različen.

Zanimivo je tudi to, da planika, če jo utrgaš ob pravem času - v polnem cvetu in ko še ne semeni, to je na primer v začetku avgusta – in ustrezno shraniš, ne propade tako kot večina, še posebej gorskih rož, ampak ostane večno enaka. Ljudje so to ugotovili že v prazgodovini.

Pa še nekaj zanimivega je, tisto, kar mislimo, da je planikin cvet, v resnici sploh ni cvet, ampak so listi. Cvet je zgolj rumeni del na sredini, in je v resnici socvetje.

Za kakšne namene so še uporabljali planike?
S planikami so preprečevali, da bi maslo postalo žarko. V planikin drobir so shranili hlebček masla in delovalo je.

Zakaj?
Ker vsebuje določene snovi, ki preprečujejo oksidiranje. To je tudi razlog, da je po njej planila sodobna kozmetična industrija ... To ni larifari, res ima določene učinke. Tudi moderna farmacija jo dokaj visoko ceni, vsaj tisti del, ki temelji na naravnih sestavinah.

planika Foto: Thinkstock

Kako se težnja farmacije danes križa z zaščito planik?
Prav nič, to pa zato, ker je planika postala kmetijski pridelek. Danes jo za farmacevtsko in kozmetično rabo pridelujejo na njivah. Enako velja za prehrambno, saj iz planike kuhajo čaje, in seveda za turistično rabo. Planik, ki rastejo v naravi, namreč nikjer v Evropi ne smete trgati.

Kje zunaj Evrope še najdemo planike?
Planike (v rod planika spada več kot 40 vrst planik) spadajo v zelo široko družino rastlin, kjer so na primer tudi sončnice. Največjo pestrost podobnih rastlin ima ta družina v Aziji, v Evropo pa so se najbrž razširile v zgodnjem pleistocenu. To pomeni, da so sicer res pritepenke, a so se v naše kraje verjetno priselile že pred prihodom prvega človeka.

V Evropi so po zadnji poledenitvi ostale vezane samo na določena območja, večinoma so to otoki v hribih.

No, se pa Slovenci lahko pohvalimo s tem, da imamo najnižje rastišče planik v Evropi. Nahaja se nekje pri Kranju, v neki soteski, na 230 metrih nadmorske višine. Lokacije iz varnostnih razlogov seveda ne smem izdati (smeh, op. a.).

Je planika danes še ogrožena?
Na rdeči listi zavarovanih rastlin je navedena kot najmanj ogrožena.

Deklica občuduje nasad planik. Foto: Edi Šelhaus Deklica občuduje nasad planik. Foto: Edi Šelhaus Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Zakaj je potem sploh na seznamu?
Zato, ker so tam tudi tiste rastline, ki so pravno zavarovane, čeprav po biološki plati biodiverzitetnega varstva tja sploh ne spadajo, saj so zavarovane iz nekih drugih razlogov.

Planika tudi pri nas ni več tako ogrožena, kot je bila v trenutku, ko so jo zavarovali in ko ji je res grozilo izumrtje. Danes ni težava v nabiranju, ampak v podnebnih spremembah.

Zaradi otoplitev se rastlinski pasovi selijo v višje lege, kar pomeni, da bo planikam zmanjkalo življenjskega prostora. Dolgoročno gledano je planika v Alpah zelo ogrožena.

Zakaj je bila ogrožena v času vladavine cesarja Franca Jožefa?
Zaradi obsedenosti s planikami. Eno je bila zdravilska oz. farmacevtska obsedenost, ki je bila res masovna, druga težava pa je bila v tem, da je planika postala pop zvezda. Če si se okrog leta 1860 odpravil v Alpe, se domov nisi smel vrniti brez planike, po možnosti si jih moral še komu poslati za spomin … Šlo je za masovno puljenje, za industrijo spominkov.

Potem je tu še industrija nakita iz pravih planik in modna muha. Skratka, tržišče je postalo sila pohlepno, na voljo pa so bile le planike, ki so rasle v naravi.

V nasprotju s famo, da planike nabirajo samo heroji, ki plezajo po skalah, je bilo resnično dejstvo to, da je bil konec 19. stoletja nabiranje planik predvsem posel žensk, ki so imele čas za nabiranje.

Večino spominkov, povezanih z Alpami, krasijo planike. Večino spominkov, povezanih z Alpami, krasijo planike. Foto: Thinkstock

S planiko so bili ljudje tako obsedeni, kot so danes s pokemoni. Če si zaslužil več z enim cekarjem planik kot s celotno sezono paše krav, molže in sira, potem je logično, da so se raje s košarami pognali v hribe in nabirali planike. Zato je bil strah pred iztrebljenjem povsem na mestu.

Omenili ste leto 1860. Kaj se je zgodilo takrat?
V Alpah se je začel masovni turizem. V Švici so se gradile železniške proge, Thomas Cook je začel organizirati masovna potovanja, pojavili pa so se tudi posterji s podobo planik. Skoraj ničesar ni bilo več mogoče prodati brez simbola planik. Obstajal je celo planika valček, vladala je prava obsesija.

Cesarica s planikami v laseh. Vir: www.private-prague-guide.com Cesarica s planikami v laseh. Vir: www.private-prague-guide.com Kdo je pritiskal na cesarja, da se je odločil za tak ukrep?
Mislim, da posebni pritiski niti niso bili potrebni, saj se je izkazalo, da je planik zmanjkalo. Povpraševanje je bilo ogromno, ponudba pa iz leta v leto bolj skromna.

No, pa še nekaj se je zgodilo. Cesarjeva žena, cesarica Elizabeta je bila nora na planike in tudi sama deloma kriva za obsesijo.

Na uradnem cesarskem portretu je namreč upodobljena z diamantnimi planikami v laseh. Seveda so si ženske želele imeti nekaj podobnega. Najbrž je tudi to vplivalo na cesarja, da se je zavedal, da te rože ne smemo iztrebiti.

Povedano drugače: če ste bili v tistem času Leontopodium alpinum, potem je bilo skoraj gotovo, da ne boste doživeli potomcev.

Vi svojo planiko imate?
Imam, odtrgala sem jo v predšolskih letih. Mama mi je dovolila, da utrgam eno, saj je veljalo, da ti ena v življenju pripada. Nabereš jo tako, da se spustiš na kolena in jo utrgaš z zobmi. Torej z velikim spoštovanjem.

Treba je bilo dobro premisliti, ali si želiš to ali boš raje počakal še par let in utrgal naslednjo. Svojo hranim doma v okvirju in očitno name dobro deluje (smeh). Od nekdaj so jo, vsaj v smislu prinašanja sreče, enačili s štiriperesno deteljico.

Zakaj moramo bit pri uporabi simbola planike zelo previdni?
Zato, ker je povezana z zelo različnimi temami. V 19. stoletju je planika veljala za simbol neumrljive lepote in ljubezni, simbol alpinizma, bila je tudi prinašalka sreče. Hkrati pa je postala tudi nacionalni simbol Švice in nekaterih drugih alpskih držav.

Tragično, v zvezi s planiko pa je to, da so konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja Avstrijci, nato Italijani in še kdo drug, začeli ustanavljati specializirane vojaške enote za bojevanje v gorah, skoraj vse pa so označili s simbolom planike.

Fotografija iz leta 1915 Fotografija iz leta 1915 Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Tako so na primer v času prve svetovne vojne planike nosili na obeh straneh bojišča, to pa se je nadaljevalo tudi v času druge svetovne vojne.

Tako je na primer najbolj brutalna divizija, ki je pustošila po Balkanu, še posebej na Kreti in na celinski Grčiji, nosila ime prva divizija bavarska Edelweiss. Tudi njihovo himno Es War Ein Edelweiss, ein kleines Edelweiss … lahko slišite na YouTubu ali naročite majico z logotipom planike in napisom Boj se nadaljuje.

Planika ima še vedno močno konotacijo, zaradi katere ste lahko tepeni, če se na primer z napačno majico pojavite na napačnem mestu. 

Seveda pa obstaja tudi nasprotna zgodba, protifašistična. Planika je bila simbol malo znane skupine "Ederlweiss Piraten", ki se je v Nemčiji uprla sodelovanju v organizaciji Hitlerjugend … Zelo malo teh najstnikov, ki so si drznili ugovarjati nacizmu, je preživelo obdobje nacizma.

Njihova planika je zdaj simbol tistih, ki nasprotujejo neonacizmu in nacionalističnim skrajnežem. Tudi nekatere politične stranke v Italiji in Švici nosijo simbol planike …

Skratka, planika je še vedno močno politično aktivna gospodična, ki ima cel kup zelo resnih konotacij, zato je treba biti zelo previden, kam in kdaj jo narišeš ali nalepiš. Lahko je znak naravovarstva, ljubezni do gora, znak švicarskega nacionalizma, neonacizma, poganstva, gorske reševalne službe, skratka, marsičesa. Farmacije, kozmetike …

V Sloveniji se je še vedno drži predvsem pridih naravovarstva.
Verjetno res, čeprav večina ljudi najbrž ne ve več, zakaj. Zanimivo je tudi to, da danes planike ne bi mogli zavarovati. Planika je v Sloveniji naravovarstveni anahronizem. Uradni pravni sistem varstva narave je tak, da je po zdajšnjih normah in pravilih sploh ne bi mogli zavarovati, niti te pravice nima.

Zakaj ne?
Zavarujemo lahko samo tisto, kar je redko ogroženo in pomembno za biotsko pestrost. Glede na to, da je planika danes kmetijski pridelek, tem pravilom po današnjih normah ne ustreza. To, da imamo občutek, da se jih ne spodobi trgati, ni vezano ne na biotsko pestrost ne na ogroženost vrste.

Tudi na narodnih nošah je planika precej pogost pojav. Tudi na narodnih nošah je planika precej pogost pojav. Foto: Thinkstock

To, da je simbol nečesa, kar ni materialno, v našem naravovarstvu ne igra popolnoma nobene vloge. Pravno ne obstaja. V Sloveniji ne morete zavarovati nečesa samo zato, kar ima simbolno vrednost. Niti Triglava ali Aljaževega stolpa. Sploh pa ne narave.

Torej bi se ob zavarovanost planike lahko kdo obregnil?
Da in če bi se, bi zelo verjetno  dosegel svoje. Tudi Evropska unija je ne šteje v Naturo 2000, jo pa šteje za rastlino z velikim kulturnim pomenom, zato nihče ne dvomi, da je prav, da je zaščitena. Bo pa zaradi podnebnih sprememb brez dvoma v prihodnje v velikih težavah.

Skladba z naslovom Planika (Edelweiss) v legendarnem filmu Moje pesmi, moje sanje

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 56
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin