Predsednik republike Borut Pahor in predsednik DZ Janko Veber sta se danes strinjala, naj Veber pred obravnavo predloga zapisa fiskalnega pravila v ustavo opravi pogovor z vodji poslanskih skupin.
Veber in Pahor sta se o bližnji obravnavi predloga ustavnega zakona o spremembi 148. člena ustave pogovarja na današnjem srečanju ob robu otroškega parlamenta v DZ. Ob tem sta izpostavila pomen glasovanja o fiskalnem pravilu oz. o posledicah, ki bi lahko nastale v primeru njegovega sprejema ali zavrnitve, so sporočili iz DZ.
Soglasje je bilo sicer doseženo že lani
Soglasje o tem, naj se fiskalno pravilo zapiše v ustavo, je bilo januarja lani že doseženo med vsemi parlamentarnimi strankami, tako koalicije kot opozicije, a zatem so v nekaterih spremenili stališče, nakar je DZ postopek pred zadnjo stopnico prekinil. Zdaj poslanska skupina SDS zahteva sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali vnos fiskalnega pravila v ustavo. Ta bo v četrtek, da bo predlog dobil zadostno podporo, pa bodo potrebni glasovi vsaj dveh tretjin vseh poslancev. Ali bo fiskalno pravilo na četrtkovi seji, za katero je predvideno osem ur in pol razprave, deležno zadostne podpore, je zaenkrat negotovo. Odločno ga sicer zavračajo le v SD, vendar pa ni znano, kako bodo glasovali v stranki z največ poslanci v DZ.
Möderndorfer: Ravnali bomo preudarno
Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je namreč prejšnji teden povedal, da bodo še vse do četrtka potekali intenzivni pogovori o tem vprašanju. "Verjamem, da bomo glede vseh teh pomembnih odločitev, ki bodo pripeljali do koraka naprej, ravnali preudarno," je izpostavil.
Predsednik DL Gregor Virant meni, da bi kazalo z obravnavo še kakšen mesec počakati. Ob tem opozarja, da bi bilo najslabše, če bi prihodnji teden prišlo do glasovanja in bi fiskalno pravilo padlo. "To bi bilo zelo slabo sporočili mednarodnim finančnim trgom," je prejšnji teden dejal Virant.
Zapis fiskalnega pravila v ustavo je potreben, da damo evropskim inštitucijam, IMF in finančnim trgom znak o tem, da je treba voditi takšno ekonomsko politiko, da lahko toliko potrošimo, kolikor ustvarimo, poudarjajo v SDS.
Z letošnjim januarjem je začela veljati medvladna pogodba o fiskalnem paktu, ki predstavlja pomembno orodje za krepitev javnofinančne discipline v Evropi. Voditelji 25 članic EU so jo podpisali marca lani. Temelj pogodbe je fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije - na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
3
