Potrč: Vlada glede zaključka denacionalizacije zavaja javnost

Trditve vlade, da je zakon le procesni, torej da določa roke in postopke, pa so zavajanje javnosti, meni Potrč. Zakon po njegovih besedah uvaja nove pravice za upravičence. Tako slovenski državljani, ki imajo stalno prebivališče v tujini, če so sami ali njihovi predniki rojeni v Sloveniji, postajajo upravičenci brez pogoja vzajemnosti. Za upravičence se uvajajo tudi nova pravna sredstva izredne obnove postopka. Tako je omogočeno, da se vsi že končani postopki obnovijo v skladu z novim zakonom, opozarja.

Kot novost je izpostavil tudi določilo, po katerem tisti, ki pridobi lastništvo zemljišča, na katerem je zgrajen gospodarski objekt, pridobi po šestih mesecih tudi gospodarski objekt.

Potrč: Hitrejše reševanje pomeni večje breme

Nove pravice ustvarjajo tudi nove obveznosti. Zaradi hitrejšega reševanja postopkov, ki je eden od ciljev zakona, se bodo morala tudi hitreje zbrati sredstva za vrnitev. Prioriteta pa je vračanje v naravi, kar pomeni tudi višje breme za državo, je dejal Potrč.

Kaj pa tisti, ki so z vlaganji povečali vrednost nepremičninam? Državni zbor je v torek, kot je dejal opozicijski poslanec, zavrnil še zadnje poskuse, da bi se pravica do deleža na lastnini zagotovila tudi osebam, ki so z velikimi vlaganji povečali vrednost nepremičnine, ki se vrača. Tu ima Potrč, kot je dejal, v mislih predvsem najemnike v denacionaliziranih stanovanjih. Prav tako je bilo zavrnjeno, da bi tudi za vlagatelje sredstev predpisali rok, in sicer vsaj 60-dnevnega, če že ne 30-dnevnega, v katerem mora sodišče odločiti o zahtevku. Zakon sedaj za vrnitev upravičencu torej določa rok, za vrnitev upravičenih vlaganj pa ne, pravi Potrč.

Potrč: Vračanje v naravi je pogosto "dražje" kot odškodnina

V SD so predlagali tudi, da bi upravni organ ocenil, kaj pomeni manjše breme za javni interes - ali vrnitev v naravi ali plačilo odškodnine. Vračanje v naravi namreč pogosto pomeni za državo večjo materialno obveznost kot izplačevanje odškodnine, med drugim zato, ker se pri tem velikokrat ne upoštevajo vlaganja. Pri odškodnini pa se vse na novo oceni in "se vse stvari poračunajo". Vendar tudi to ni bilo sprejeto, je povedal vodja poslanske skupine SD.

Potrč: Kako se bo vedelo, koliko sredstev je bilo porabljenih? Po njegovih besedah je že matično delovno telo zavrnilo predlog, da se po koncu v zakonu predvidenih postopkov pripravi poročilo, iz katerega bo razvidno, koliko sredstev je bilo namenjenih za to in kdo so glavni denacionalizacijski upravičenci. "Vladi se ne zdi pomembno, da se nekaj milijard evrov sredstev, ki jih bo država namenila denacionalizaciji, kasneje prikaže v poročilu," pravi Potrč. Glavna upravičenci pa so po njegovem opozorilu Cerkev in nekaj deset upravičencev, med njimi večina, ki so ali še vedno živijo v tujini.

Potrč: Vlade ne skrbijo nove krivice, ki jih s tem povzroča

Zakon ne bo pospešil zakonitih postopkov in dokončanja denacionalizacije, uvaja pa nove pravice, nove postopke, nove materialne obveznosti za državo. "Vlade ne skrbijo nove krivice, ki jih s tem povzroča," je še dejal vodja poslanske skupine SD.

SDS sprejem zakona o zaključku denacionalizacije pozdravlja

V poslanski skupini SDS pa so sprejem zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja pozdravili. Sprejem zakona bo pospešil zaključevanje postopkov, kar je v interesu tako upravičencev kot države, je zapisal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Tanko: S sprejetjem zakona smo sledili ustavnemu sodišču S sprejetjem zakona državni zbor po navedbah Tanka sledi tudi ustavnemu sodišču, ki je opozorilo, da nedokončana denacionalizacija ne ogroža le načel pravne države, temveč povzroča tudi veliko materialno škodo. "Predvsem pa se moramo vprašati, ali je problem denacionalizacija ali je bila problem nacionalizacija in zaplemba premoženja," meni Tanko.

Tanko: Do nastanka javnofinančnih stroškov ne sme prihajati

Zakon tako po besedah Tanka odpravlja pravne ovire za dokončanje postopkov denacionalizacije in zagotavlja pravico do odločanja v primernem roku, s tem, da do širjenja kroga upravičencev ne sme prihajati, prav tako tudi ne do nastanka novih obveznosti ter do nobenih javnofinančnih stroškov.

Že leta 1991 je bil sicer sprejet zakon o denacionalizaciji, ki je po mnenju Tanka "nerealno" napovedal zaključke postopkov v enem letu po vložitvi popolnih zahtev oškodovancev. Zaradi slabih rešitev tega ni bilo možno realizirati, ocenjuje Tanko.

Dve muhi na en mah

Poleg zakona o denacionalizaciji pa poteka vračanje premoženja tudi na osnovi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, s tem, da se vrača zaplenjeno premoženje v kazenskih postopkih, ki so bili končani do konca leta 1958. Veliko teh postopkov je še v teku, pri čemer pogosto poteka istočasno upravni in sodni postopek. Ravno ta dvotirnost, ob vseh ostalih zakonskih pomanjkljivostih, po mnenju SDS zavira učinkovito zaključevanje denacionalizacijskih postopkov. Zato predlagani zakon vsebuje določbe, ki na zakonski podlagi operacionalizirajo ureditev obeh dosedanjih zakonov, istočasno pa vključuje tudi zakonske rešitve in dopolnitve, ki jih dosedanja zakona nimata, je še poudaril Tanko.

Zakon o zaključku denacionalizacije rešuje primere malih upravičencev

Z rešitvami, ki jih prinaša novo sprejeti zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja, poskuša vlada rešiti najtežje primere, ki so ostali na koncu denacionalizacije, pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje. Dodajajo, da gre za zahtevke malih upravičencev, s težavami katerih se na ministrstvu srečujejo vsak dan.

Ministrstvo: Zakon ne širi kroga upravičencev in kroga upravičenj Cilj novega zakona je po zagotovilih ministrstva čim hitrejše zaključevanje postopkov vračanja podržavljenega premoženja in odpravljanje pravnih ovir za dokončanje teh postopkov. Zakon pa želi tudi omogočiti uresničitev ustavne pravice do odločanja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Na ministrstvu dodajajo, da zakon prinaša tehnične rešitve, ki bodo olajšale odločanje v najbolj zapletenih primerih. Pojasnjujejo pa, da novi zakon glede na zakon o denacionalizaciji iz leta 1991 ne širi kroga upravičencev in kroga upravičenj.

Roki za izvajanje so določeni

Zakon za pospešeno reševanje postopkov določa roke. Predlog predvideva trimesečni rok za odločitev prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, poleg tega pa določa še nekatere specialne roke za sodišča, ki odločajo v denacionalizacijskih postopkih. Roki sledijo stališču ustavnega sodišča, da se morajo denacionalizacijski postopki reševati prednostno. Ob tem so na ministrstvu spomnili, da je ustavno sodišče izrazilo poziv vsem državnim organom k hitremu reševanju odprtih zadev v zvezi z vračanjem premoženja. Poziv velja tako za sodišča, za pravobranilstvo, upravne enote, vlado in državni zbor, pojasnjujejo na ministrstvu.

Ostali so le še najzahtevnejši postopki Po skoraj sedemnajstih letih od uveljavitve zakona o denacionalizaciji je ostal nerešen še majhen del zahtevkov, ki pa predstavljajo najzahtevnejše denacionalizacijske postopke, še dodajajo.