Poslanske skupine: 27. april kamenček v mozaiku slovenske samostojnosti

SDS: Ta praznik praznujemo Kot je za dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, v stranki boj proti okupatorju spoštujejo in državni praznik tudi praznujejo. Udeležujejo se prazničnih proslav, na katerih so bili njihovi najvidnejši predstavniki tudi slavnostni govorniki. In tudi na slavnostni proslavi na Gorenjskem bo po Tankovih besedah prisotnih več predstavnikov njihove poslanske skupine.

SD: Ne smemo pozabiti resnice

"Dan boja proti okupatorju je za poslansko skupino Socialnih demokratov pomemben praznik, saj ne smemo pozabiti resnice o boju za svobodo in neodvisnost," je poudaril vodja PS SD Miran Potrč. Po njegovih besedah je bil načrt okupatorja jasen in to je bilo uničenje slovenskega naroda in izbris njegovega obstoja iz zgodovine. Po njegovem moramo biti Slovenci ponosni, da smo bili s partizanskim bojem sestavni del zavezniških sil in s tem demokratične in svobodomiselne Evrope.

Za poslansko skupino SD je prevrednotenje zgodovine "povsem nesprejemljivo". Po Potrčevo brez boja proti okupatorju ne bi imeli samostojne države in ne bi bili v Evropski uniji, saj ta tudi kot takšna ne bi obstajala, "še manj pa bi ji sedaj predsedovali".

NSi: Različne priložnosti za razmišljanje

Vodja PS NSi Jožef Horvat je izpostavil, da je uporništvo Slovenkam in Slovencem v preteklosti pomagalo, da "smo preživeli in se ohranili kot narod". Kot je poudaril, nam slovenski državni praznik 27. april daje različne priložnosti za razmišljanje o naši nacionalni samobitnosti in vzrokih za to, da smo se kot narod ohranili skozi zgodovino. "Dan upora proti okupatorju na nek način simbolizira uporništvo kot vrednoto," je prepričan Horvat.

LDS: Eden svetlejših trenutkov slovenske zgodovine

Za vodjo PS LDS Jožefa Školča je dan boja proti okupatorju "vsekakor eden svetlejših trenutkov slovenske zgodovine in eden začetnih korakov v samostojnost slovenske države in našega članstva v Evropski uniji". Ta praznik je zato potrebno na takšen način tudi obravnavati, dodaja Školč.

SLS: Osamosvajanje se je začelo že leta 1848

Tudi v SLS po besedah vodje njihove poslanske skupine Jakoba Presečnika priznavajo, da je bil upor proti okupatorju "eden od kamenčkov v mozaiku osamosvajanja Slovenje". Kot je poudaril, je 27. april simbolno zelo pomemben datum. Hkrati z njim namreč praznujemo tudi dogodke iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja oziroma samostojnost Slovenije, je pojasnil Presečnik.

Sicer pa se je proces osamosvajanja po njegovem mnenju začel že z zedinjeno Slovenijo leta 1848. Zato ta praznik podpirajo in spoštujejo "to osnovno poslanstvo upora in partizanstva v drugi svetovni vojni".

Zares: Ta praznik povezuje in ne razdružuje

Po mnenju Mateja Lahovnika ima dan boja proti okupatorju pomembno mesto med slovenskimi prazniki. Gre za simbolni dan, na katerega bi morali biti in verjetno smo ponosni vsi Slovenci, je povedal. Kot je prepričan, nas ta praznik povezuje in ne razdružuje, saj je pomemben mejnik v tem, da "smo Slovenci kot narod stali in obstali". Sicer pa imajo v poslanski skupini Zares po besedah njenega vodje "vedno zelo pozitivno stališče do vseh praznikov, ki so dela prosti dnevi".

DeSUS: Prav je, da se ta praznik ohranja kot tak

Poslanska skupina DeSUS prišteva 27. april med državne praznike prvega reda. Po besedah vodje PS Franca Žnidaršiča se je namreč na ta dan v boju proti okupatorju združila vsa politična elita. "Prav je, da se ta praznik ohranja kot tak," je poudaril Žnidaršič.

SNS: Danes se daje prednost nacističnim prisklednikom

"27. april je z zelo svetlimi črkami vpisan v našo zgodovino," pa je povedal vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič. Kot je dejal, pa bi zagotovo morali praznovati še tisti dan, ko "so se tigrovci združili v borbi proti fašizmu leta 1927". Po Jelinčičevem mnenju Evropa na boj proti nacizmu danes vse bolj pozablja in "daje prednost nacističnim prisklednikom, ki danes vladajo na Hrvaškem".

Kot je pojasnil, je dejstvo, da je Hrvaška ves čas sodelovala s Hitlerjem. Poleg tega je po Jelinčičevo Hrvaška imela na svojem ozemlju "enega najhujših lagerjev nasploh - Jesenovac -, kjer so pobili okrog 700.000 ljudi, med njimi tudi ogromno Slovencev". Vendar pa zato niso bili kaznovani in človek se vpraša, ali ni morda kruta resnica, da se zločin izplača in da je borba proti nacifašizmu prinesla Sloveniji samo žrtve, je dejal.

V SNS bodo praznik boja proti okupatorju po besedah Jelinčiča praznovali in nazdravili tistim, ki so žrtvovali svoja življenja in zdravje za svobodo naše domovine. "Ne bomo pozabili, da brez njih tudi današnje Slovenije ne bi bilo," je še dodal Jelinčič.

Lipa: To je tudi opomin

Vodja PS Lipa Barbara Žgajner Tavš pa je zapisala, da se v njihovi poslanski skupini zavzemajo za ohranitev zgodovinske resnice, na kateri temelji tudi današnja samostojna Slovenija. 27. april je po njenih besedah zapisan kot dan spomina na ljudi, ki so osvobajali domovino izpod okupatorjev, jo povzdigovali in ji dali svobodo in slavo.

Po mnenju Žgajner Tavševe pa je tudi opomin, kako vsaka vojna prizadene. "Zato ima ta praznik pomembno težo, toliko bolj v časih, ko poskušajo duhovi reminiscence klerofašizma zmagoslavno redefinirati zgodovino in izničiti pomen NOB," še dodaja poslanka Lipe.