Poslanci preložili odločanje o financiranju zasebnih osnovnih šol

Odbor DZ za izobraževanje je za nekaj dni preložil poslansko razpravo in odločanje o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero ministrstvo za izobraževanje predlaga spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol. Zakonodajno-pravna služba ima namreč o predlogu precej pomislekov, tudi glede njegove ustavnosti.

Zakonodajno-pravna služba DZ je namreč pred današnjo sejo odbora pripravila mnenje o predlagani noveli, ki spreminja način financiranja zasebnih šol. Tem bi država financirala le še obvezni del javnega programa, namesto 85-odstotno bi ga financirala 100-odstotno, medtem ko razširjenega dela javnega programa, ki ga trenutno financira 85-odstotno, ne bi več financirala.

S tem po mnenju ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala uresničujejo odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, s čimer pa se ne strinja zakonodajno-pravna služba DZ. Ta je v devet strani dolgem mnenju opozorila, da je predlog na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih pa tudi protiustaven.

Obvezni del bi financirali 100-odstotno, razširjenega dela pa ne bi več

Foto: STA ,

Med drugim je ugotovila, da se s predlogom obseg javnih sredstev za financiranje zasebnih osnovnih šol v primerjavi z dosedanjim znižuje. Ker pa lahko zasebne šole višje breme financiranja prenesejo na starše učencev, se poslabšuje njihov pravni položaj, na kar pa ob odločbi ustavnega sodišča niso mogli računati, je zapisala.

V obrazložitvi predloga po mnenju službe DZ ni pojasnjeno, kaj bi bil javni interes, ki utemeljuje poslabšanje pravnega položaja zasebnih šol ter njihovih učencev in staršev. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj ministrstvo ukinja sofinanciranje tistega dela razširjenega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole.

Za zakonodajno-pravno službo je sporen tudi predlog, da se mora izobraževalni program zasebnih šol programsko razlikovati od programa javnih šol, kar da onemogoča enako dostopnost storitev vsem učencem.

Zaradi teh in drugih pomislekov so se še pred sejo odbora sestali poslanci koalicije in se dogovorili za prekinitev te točke na odboru takoj, ko bodo predstavljena uvodna stališča ministrstva in zainteresirane javnosti. Kot je namreč po sestanku povedal poslanec SMC Branislav Rajić, sicer tudi predsedujoči odboru, je mnenje zakonodajno-pravne službe v večini pritrdilo pomislekom SMC o skladnosti predloga z ustavo in odločbo ustavnega sodišča.

Ni bilo časa, da bi zakonodajno-pravna služba resno preučila

Pobudo za preložitev te točke je nato na sami seji odbora podal poslanec SD Marko Koprivc, ki je dejal, da so mnenje zakonodajno-pravne službe na klopi dobili šele danes, zato ni bilo časa, da bi ga lahko resno proučili. Predlagal je, da obravnavo te točke za nekaj dni prekinejo, kar je predsedujoči odboru Rajić zatem tudi storil.

Minister Pikalo je po seji takšno odločitev pozdravil. Ocenil je, da je prav, da so si vsi skupaj vzeli nekaj dni časa, da pripombe proučijo, predvsem z vidika, "če želimo imeti kakovostno zakonodajo".

Foto: Ana Kovač

Na vprašanje, ali namerava ministrstvo predlagati kakšne spremembe, pa je bil bolj redkobeseden in je še enkrat ponovil le, da morajo pripombe najprej predvsem proučiti. Je pa Rajić v izjavi po sestanku koalicije povedal, da bo ministrstvo po dogovoru do ponedeljka pripravilo dopolnila, s katerimi bi odgovorilo na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.

Na prihodnje obravnave sprememb financiranja zasebnih osnovnih šol na odboru ne bodo več vabljeni predstavniki zunanje zainteresirane javnosti, saj so lahko svoje mnenje povedali danes.

Na seji tudi 20 predstavnikov Civilne iniciative Združeni starši

Med drugim so ocenili, da ureditev, kot jo trenutno predlaga ministrstvo, ni skladna z odločbo ustavnega sodišča, saj da bo financiranje zasebnih šol zmanjšala, medtem ko je ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, da ga mora zvišati. Poudarili so, da ustavna odločba ne loči med obveznim in razširjenim delom javnega programa, kot to v predlogu dela ministrstvo, pač pa govori le o javnem programu kot celoti, ki ga je treba financirati enako kot v javnih šolah, to je 100-odstotno.

"Očitno je, da s predlogom novele ne bo ugodeno odločbi ustavnega sodišča. Vse skupaj je približno tako, kot da zdravnik napiše recept, potem pa farmacevt predloži zdravila po svoji presoji. Žalosti me, da za tako minimalno spremembo porabljamo toliko energije. Zgodilo se bo, da bomo starši prisiljeni uporabiti mednarodne inštitucije, da se odpravi ta diskriminacija," je dejal eden izmed pobudnikov ustavne presoje financiranja zasebnih šol Anton Kokalj.

Seje odbora se je udeležilo tudi okoli 20 predstavnikov Civilne iniciative Združeni starši. Ti so še pred sejo v izjavi novinarjem povedali, da bi sprejetje trenutno predlagane različice zanje pomenilo tudi do 2,5 krat višjo šolnino. Če npr. trenutno za šolanje otroka na zasebni osnovni šoli plačujejo 50 evrov, bi po novem lahko plačevali tudi 150 evrov, so opozorili.