"Politiki bi morali pokazati več družbene občutljivosti"

"Mogoče bi razpravo o pravni državi lahko začeli z minuto molka," je za uvod v okroglo mizo, na kateri so sodelovali najvplivnejši pravniki letošnjega leta po izboru družbe Ius software, dejal njen povezovalec profesor Matej Accetto in se ob tem vprašal, kdo je "storilec zločina". Ne le politiki in gospodarstveniki, na zatožni klopi so gotovo tudi pravniki, ki vendarle imajo možnost in dolžnost, da nekaj storijo, je Accetto ponudil iztočnico za razpravo, v kateri je pet od letošnjih desetih najvplivnejših pravnikov razmišljalo o vprašanjih, kot so, kaj se trenutno dogaja z demokracijo pri nas, kako da pri nas ne vidimo, da bi kdo od vodilnih zares prevzel odgovornost za svoja ravnanja, kam vodijo demonstracije, kakšna je odgovornost slovenskega sodstva?

Veje oblasti se pri nas ne nadzirajo, kot bi se morale

"Pri nas pravno urejeno demokracijo imamo, naša ustava je dobra, ni pa brezhibna. Gotovo je mogoč kakšen popravek, a le kadar gre za nujne primere," je prepričan nekdanji ustavni sodnik in zaslužni profesor Lojze Ude. ″Če imamo na eni strani partitokracijo, na drugi strani pri nas manjka klasična ureditev oblasti, kjer se njene veje med seboj nadzirajo,″ je prepričan Ude. "Naša parlamentarna oblast bolj služi izvršni, kot je to običajno, sodni procesi v velikih zadevah pa tečejo prepočasi." Po Udetovem mnenju sta za krizo bolj kot sodna krivi izvršna in parlamentarna oblast. Ude je tudi izpostavil, da kriza ni le pri nas, je tudi drugod po Evropi, njen povzročitelj pa je fundamentalistični neoliberalizem, ki je tudi krivec za nemire na ulicah.

Pri demonstracijah, ki smo jim priča v preteklih dneh – te so po mnenju Udeta izbruhnile precej spontano –, se Udetu zdi čudno, da se nanje nihče vsebinsko ne odzove. "Neki spreten politik že mora ugotoviti, kaj muči ljudi, ki so šli na cesto, in stopiti z njimi v stik ne glede na to, da niso organizirani." Odziv politike je bil po njegovem mnenju slab. "Malo je bil jezen, malo pa grozeč," je dejal nekdanji ustavni sodnik.

Politična garnitura ne zaznava več, kaj se dogaja

Da vstop v politiko prinaša več vrst odgovornosti, med katerimi je tudi ta, da mora politik ugotoviti, kdaj njegov položaj ni več legitimen, je prepričan profesor Miro Cerar. "Če nekdo nima družbene občutljivosti, od njega ne moremo pričakovati, da bo odstopil. On je zaverovan vase, enako ravnajo tisti, ki so ob njem in ga podpirajo," razmišlja Cerar, ki pravi, da ne samo mariborski župan Franc Kangler, temveč celotna politična garnitura ne zaznava več, kaj se dogaja. "Če je tako, mora to povedati ljudstvo," pravi Cerar. Bi pa morala po njegovem oblast ta hip poznati odgovore na vprašanja, ki se pojavljajo v zadnjem času, in kako to storiti.

"Kadar je več takšnih, ki se ne zavedajo, da so problem, ne pa njegovi reševalci, je treba okrepiti sporazum. Najprej je treba prepričati prepričane, ko bo teh več, se bo energija širila v prostor." Kot dodaja Cerar, mora to potekati miroljubno. "Na koncu se bo Kangler moral umakniti, saj se bo njegov prostor tako zožil, da bo prisiljen v odstop."

Namenska izdaja ljudi

Mariborske demonstracije niso uperjene le proti tamkajšnjemu županu, je prepričana profesorica Janja Hojnik. "Kanglerjev odstop je pričakovan, ni pa on edini slovenski politik, ki je ravnal neetično," pravi Hojnikova, ki demonstracije v državi primerja s tistimi, ki so bile v Islandiji pred štirimi leti. "Tam je protestom sledila prenova ustave."

Po mnenju Hojnikove bi se morala država odločiti, kaj je njena prioriteta, "zaščita kapitala ali preprečevanje revščine?" Hojnikova razmišlja, da je zdajšnje stanje nekakšen posmeh ljudem, češ "saj nam narod nič ne more", kar po njenem mnenju pomeni namensko izdajo ljudi. Pri tem Hojnikova priznava, da odgovornost za stanje v državi deloma nosijo tudi pravniki. "Večkrat razmišljam o tem, da bi se morala pogosteje oglasiti," je povedala.

Kaj sploh je kriza in kam gremo?

Profesor Matej Avbelj meni, da moramo, če govorimo o krizi pravne države, ugotoviti, da ključno vlogo pri tem nosijo pravniki. "Pravna država je tisto, kar počnejo sodniki in uradniki," si je Avbelj izposodil misel enega največjih pravnih teoretikov H. L. A. Harta. Avbelj ni naštel konkretnih imen, ki naj bi po njegovem botrovala krizi pravne države, je pa dejal, da gre za vrhove sodišč, ključne visokošolske akterje, za tiste, ki pravnike ustvarjajo, in osebe, ki vodijo javni diskurz o tem, kaj je pravna država. "Krizo so povzročili ljudje z individualnim in kolektivnim ravnanjem," je dejal in pri tem izpostavil, da vsi govorimo o krizi, ne pa o tem, kaj to sploh je.

"Kriza so neuresničena pričakovanja. Naša so bila velika, tukaj smo želeli narediti evropsko Slovenijo. Dolga leta smo se prepričevali in drugim govorili, da gremo v pravo smer, potem pa se je izkazalo, da gremo celo nazaj," je kritično razmišljal Avbelj. "Kar vidimo danes, bi se moralo zgoditi že prej, različni politični poli so na to že dolgo opozarjali," meni Avbelj, ki pa ob tem dodaja, da je težko razbrati, kaj je sporočilo demonstracij.

Avbelj, tudi član skupine, ki se zavzema za uzakonitev zamisli naknadnega zavrnilnega referenduma, je o tej temi povedal: "Referendum je človekova pravica državljanov in oni, ne pa poslanci, morajo imeti možnost zahtevati naknadni zavrnilni referendum. To bo spodbudilo tiste, ki niso za zakon, da se mobilizirajo in gredo na referendum."

Sodstvo pri nas ne more biti dežurni krivec za vse, kar gre narobe

O vprašanju odgovornosti sodstva je profesor Marko Pavliha dejal, da je to pri nas dežurni krivec za vse, pa čeprav svojega dela ne more opravljati tako, kot bi ga želelo. Profesor mednarodnega pomorskega prava je oster do vlade. "Bojim se, da bo vlada ukinila trajni sodniški mandat." Pavliha težave vidi pri izobraževanju sodnikov, tega v zadnjem času tako rekoč ni ali pa je zamrznjeno. "Tu je tudi izobraževalni sistem na pravni fakulteti. Namesto da študenti v prvem letniku poslušajo politično ekonomijo, ki tja ne sodi, bi v prvo leto študija sodil predmet pravna etika." Težava je po mnenju Pavlihe tudi v izigravanju zakonov, pa v neživljenjskih tarifah odvetnikov, ki vodijo v zaračunavanje na črno, in notarskih tarifah.

"Izpostavil bi še škandal, povezan s profesorjem Francijem Gradom, ki ga parlamentarna mandatno-volilna komisija ni imenovala, ker ni priložil potrdila o tem, da je pravni strokovnjak. Opozoril bi na določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o splošnem upravnem postopku o splošno znanih dejstvih, ki jih ni treba dokazovati," je bil kritičen Pavliha.

Kako naprej? "Več energije bo treba vložiti v to, da se spremeni sleherni od nas, vsak od nas bo moral nekaj prispevati k želenim spremembam v državi," je sklenil Pavliha, ki je pozval k aktivnemu državljanstvu. "Če se pogumni, strokovni in etični ljudje ne bodo odločali za politične funkcije, potem bo še več negativne selekcije." V podobno smer je šla misel Cerarja: "Vsi se moramo odzivati, vsaj na stvari, ki ne gredo v pravo smer."

Za odsotnost na podelitvi priznanj – ta so najvplivnejšim pravnikom podelili pred začetkom razprave – in okrogli mizi so se sicer opravičili štirje izmed desetih najvplivnejših pravnikov leta 2012, in sicer profesor Bojan Bugarič, predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, vrhovna državna tožilka Vlasta Nussdorfer in odvetnica Romana Sladič. Državna tožilka Blanka Žgajnar je prihod napovedala, a je razprava minila brez njene prisotnosti.