"Politika so starejši od 50 let, ki govorijo starejšim od 50 let"

Dober mesec pred evropskimi volitvami, za katere se strankarske liste kandidatov še sestavljajo, so na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta EU SI TI odprli vprašanje, ki bo verjetno bistveno zaznamovalo tudi sestavo novega Evropskega parlamenta. Zakaj je v politiki tako malo žensk, tako malo mladih in zato tako malo mladih žensk.

Na okrogli mizi, ki jo je povezovala Nataša Briški, je izstopala ugotovitev, da je svet politike svet moških in tudi starejših ali, kot je povzel Franci Kopač, aktivist Amnesty International in Rdečih zor, "nekdo, ki je starejši od 50 let in govori tistim, ki so starejši od 50 let". Manjša zastopanost žensk v slovenski politiki je vidna že na lokalni ravni Z zastopanostjo žensk v politiki se na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ukvarja dr. Milica Antić Gaber, ki ugotavlja, da je v slovenski politiki praviloma manj kot tretjina političark. Izjemno nizek delež žensk v politiki je tudi na lokalni ravni, kar ne odseva stanja iz drugih držav, kjer ženske svojo kariero gradijo sprva na lokalni ravni in pozneje napredujejo na nacionalno raven.

"Delež kandidatk se izjemno počasi dviguje, zato je bilo pri nas treba uzakoniti kvote, ki so skupaj z drugimi ukrepi prinesle višji delež žensk v državnem zboru. Na zadnjih volitvah je k večji zastopanosti med drugim pripomoglo tudi dejstvo, da nove stranke še niso vedele, v katerih okrajih imajo več možnosti za izvolitev, zato so ženske lahko kandidirale tudi v okrajih, ki so bolj izvoljivi," je ugotavljala Antić Gabrova.

Zastopanosti žensk nenaklonjen tudi volilni sistem Sicer pa raziskave v slovenskem prostoru kažejo, da na majhno zastopanost žensk vplivajo številni dejavniki, tako sistemski, na primer volilni sistem in sistem strank s svojimi vratarji, moška prevlada in tudi vprašanje usklajevanja zasebnega življenja z javnim. Prav družina je pomemben dejavnik, saj za politika urejena družina pomeni prednost, če pa z družinskim ozadjem v politiko vstopa ženska, se kariera začne pojavljati v negativnem kontekstu, ugotavlja Milica Antić Gaber. Če političarka nima otrok, je dodatnih vprašanj o tem sploh veliko, kar je potrdila tudi evropska poslanka mag. Tanja Fajon, ki je zase povedala, da se prepozna v večini ugotovitev iz raziskave: "Vprašanje, zakaj nimam otrok, je vedno izrečeno kot očitek, kar je boleče za tiste, ki morda nočejo ali ne morejo imeti otrok." Ženske za vključitev v politiko čakajo na vabilo Tako kot večina političark tudi ona ni načrtovala takšne kariere, temveč so jo vanjo, po 15 letih v novinarstvu, povabili. Hkrati se je ob odločanju o vstopu v politiko veliko ukvarjala s tem, kaj bo počela po tem, saj v Sloveniji vrnitve iz politike pravzaprav ni.

"Imamo vrsto smernic, zakonov in priporočil, drugo pa je, katere od njih v evropskem parlamentu tudi udejanjamo. Če ne bi imeli kvot na evropskih volitvah, te znašajo 40 odstotkov, sem prepričana, da v zadnji sestavi evropskega parlamenta ne bi imeli teh 35 odstotkov žensk," ugotavlja evropska poslanka. "V evropskem parlamentu je povprečna starost 55 let. Okoli 10 odstotkov nas je starih okoli 40 let. To je svet, v katerem se mlade ženske zelo težko uveljavljajo." Razmerje spolov se vzpostavi že na študentski ravni Franci Kopač ugotavlja, da je težava povezana tudi s trgom dela, kjer težave vedno neproporcionalno prizadenejo mlade, ženske pa še nekoliko bolj. Mladi morajo tako več delati, tudi ženske, zato jim vedno manj časa ostaja za politiko. A ko se mladi lotijo politike, se razmere tudi na študentski ravni hitro postavijo v stanje, ki se pozneje nadaljuje tudi na nacionalni ravni, ugotavlja Patricija Frlež iz študentske skupine Iskre. "Vse, o čemer govorimo danes, se začne že na študentskem poligonu. Mislim, da se pozneje razmere zgolj preslikajo na nacionalno raven."

"So želje in težnje, da bi bilo več žensk, ko pa pogledaš, kdo iz organizacije se pojavlja v medijih, kdo je na vidnih položajih, so to moški," ugotavlja Patricija Frlež. Kvote niso čudežne, so pa učinkovite Milica Antić Gaber je pojasnila tudi vlogo kvot, s katerimi se ukvarja od devetdesetih let prejšnjega stoletja. "Kvote veljajo za zelo učinkovit mehanizem. Začele so se v ameriškem prostoru, ko so za vpis na univerzo uvedli kvote za otroke iz deprivilegiranih okolij. Michelle Obama je na primer diplomirala iz prava prav po zaslugi kvot." Kvote niso čudežne, pripomorejo k večji zastopanosti žensk, ne pomenijo pa, da bodo v politiko privedle feministke.

Pri sestavljanju strankarskih list, ki prav v teh dneh v slovenskih strankah dobivajo končno podobo za evropske volitve, stranke upoštevajo predvsem javnomnenjske raziskave, ki merijo prepoznavnost in priljubljenost kandidatov in kandidatk, kjer pa zadnjim praviloma kaže slabše. Pri SD, kjer bo lista znana jutri, imajo v Evropskem parlamentu dve uspešni poslanki. Prisotna na okrogli mizi, Tanja Fajon, je tudi po javnomnenjskih meritvah najbolj priljubljena poslanka, kar pa v moškem svetu še ne zagotavlja prvega mesta na listi.

"Bojim se, da bo letos v evropski parlament prišlo malo žensk, sploh pri nas, kjer je list veliko in le redkokatera bo dobila več kot en sedež, kar pomeni, da bo večina slovenskih evroposlancev verjetno moških," ugotavlja Fajonova.