Politbarometer: Nov mandat sedanje vlade za Slovenijo ne bi bil koristen

Zadnja javnomnenjska raziskava Politbarometer pred parlamentarnimi volitvami je pokazala tudi, da po strankarskih preferencah vodi SD s 23 odstotki, sledi pa SDS s 15 odstotki podpore.

SD dobili 5 % več kot aprila Glede na strankarske preference so anketiranci največ podpore namenili Socialnim demokratom, in sicer 23 odstotkov, kar je pet odstotkov več kot aprila. Sledi SDS s 15 odstotki (aprila 16), na tretje mesto pa se je uvrstila SNS s sedmimi odstotki (enako kot aprila). Zares se je s šestimi odstotki uvrstila na četrto mesto (enako kot aprila), sledita LDS s petimi odstotki (aprila šest) in DeSUS s tremi odstotki (enako kot aprila). Po dva odstotka podpore pa imajo NSi, SLS in Lipa.

61 % anketriancev meni, da bi bil nov mandat Janševe vlade nekoristen V javnomnenjski raziskavi, ki jo pripravlja Center za raziskovanje javnega mnenja, so anketirance povprašali tudi, ali bi bilo za Slovenijo koristno, da Janševa vlada v sedanji sestavi dobi mandat še za naslednja štiri leta. Da bi bilo to za Slovenijo koristno, meni 29 odstotkov vprašanih, da bi bilo nekoristno, pa 61 odstotkov, medtem ko jih je 10 odstotkov odgovorilo z "ne vem".

Vlado podpira 33 %, ne podpira 60 % vprašanih Raziskava je zabeležila tudi visok odstotek nepodpore Janševi vladi, saj vlade ne podpira 60 odstotkov vprašanih (aprila 59), podpira pa jo 33 odstotkov (aprila 33). Po besedah predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja Nika Toša tako visokega zavračanja niso zabeležili vse od začetka meritve leta 2001.

48 % vprašanih ne zaupa predsedniku vlade Podoben rezultat so zabeležili tudi pri vprašanju zaupanja v institucije, kjer se je 27 odstotkov anketirancev izreklo, da predsedniku vlade zaupa, 48 odstotkov pa mu ne zaupa. Predsednik vlade se je tako znašel na najnižji točki zaupanja od leta 1996, z izjemo obdobja vlade Andreja Bajuka, je pojasnil Toš.

Najbolj zaupajo predsedniku države, sledi evro Tudi sicer je raziskava zaznala manjše zaupanje v vse institucije. Na vrhu lestvice zaupanja je sicer še vedno predsednik republike, ki mu zaupa 68 odstotkov anketirancev. Sledijo evro (49 odstotkov), vojska (42) in varuhinja človekovih pravic (40 odstotkov). Po deležu izrečenega nezaupanja pa so na dnu lestvice cerkev in duhovščina (54 odstotkov), sodišča in politične stranke (50), predsednik vlade (48), vlada (45) in državni zbor (42 odstotkov).

Ne strinjajo se z brošuro Slovenija včeraj, danes, jutri Izvajalci javnomnenjske raziskave so raziskovali tudi odnos anketirancev do trditev, ki so bile zapisane v vladni brošuri z naslovom Slovenija včeraj, danes, jutri. S trditvami, da se je izboljšala socialna varnost upokojencev, da je mladim olajšan dostop do stanovanj, da so se skrajšale čakalne dobe v zdravstvu, da je dostop do zaposlitve lažji, da so plače in pokojnine pravičnejše ter da so se davki znižali, se v povprečju strinja od 13 do 27 odstotkov vprašanih, od 58 in 77 odstotkov anketirancev pa trditve zavrača.

Nezadovoljni s položajem delavcev in korupcijo Raziskava je zaznala tudi višji delež nezadovoljnih glede vprašanj socialnega položaja delavcev, vpletanja politike v gospodarstvo in korupcije. Indeks kritičnosti namreč pokaže, da je ostro kritičnih 57 odstotkov vprašanih (aprila 53), kritičnih 20 odstotkov (aprila 23), in nekritičnih oziroma delno kritičnih osem odstotkov (enako kot aprila).

Ne verjamejo, da bo slovenska policija raziskala sumljivosti v zvezi z oklepniki V tokratni raziskavi Politbarometer so anketiranci odgovarjali tudi na vprašanje, ali verjamejo, da bosta slovenska policija in tožilstvo pri preiskavi suma korupcije v zvezi z nabavo oklepnikov patria opravila svojo vlogo odgovorno in nepristransko. Pritrdilno jih je odgovorilo 33 odstotkov, 56 odstotkov pa takšni trditvi ne verjame.

Slovenci bi volili Obamo Respondente so povprašali še, ali bi bilo za svet bolje, da na predsedniških volitvah v ZDA zmaga demokrat Barack Obama ali republikanec John McCain. Rezultati so pokazali, da bi Slovenci volili Obamo, saj se je zanj opredelilo 57 odstotkov vprašanih, za McCaina pa devet odstotkov.

Raziskava je potekala med 16. in 18. junijem na vzorcu 804 anketirancev.