Poklon preteklosti in za prihodnost mariborskega Akvarija-terarija

V to skupno misel bi lahko strnili poglede udeležencev na današnji predstavitvi knjige v dvorani Rudolfa Maistra na mariborski občini, s katero so obeležili častitljiv jubilej ustanove v mariborskem mestnem parku, ki je z raznovrstnostjo razstavljenih živali ter s svojo strokovno, izobraževalno in sprostitveno vlogo ena pomembnejših tovrstnih ustanov v srednji in južni Evropi. V akvarijskem delu, katerega začetki segajo v leto 1953, je danes zastopanih več kot 120 vrst rib z vseh koncev sveta, med njimi najdemo tudi znamenite južnoameriške roparice piraje. V terariju, ki predstavlja mlajši oddelek, pa pozornost obiskovalcev vzbuja več 50 vrst plazilcev, dvoživk in insektov, med njimi pa najdemo tudi najbolj strupene kače na svetu, kot so afriška mamba, ameriška klopotača, kobra, krokodila, legvana itn.

Monografija kot spodbuda za boljše pogoje delovanja Avtorica monografije je zgodovinarka Vesna Zagorščak, ki se je pri pripravi knjige prebijala skozi obsežno gradivo, ki priča o živahnem dogajanju Akvarija-terarija v preteklosti, številnih anekdotah in zanimivih osebnih zgodbah zaposlenih in njegovih sopotnikov. "Knjiga naj tudi sporoča, da se velja boriti za ustanovo, katere priljubljenost je segala daleč naokoli zunaj slovenskih in nekoč jugoslovanskih meja, da bi imela v prihodnosti boljše pogoje za delovanje."

Občina pomaga kolikor lahko Mestna občina Maribor, ki prek svojega javnega komunalnega in gradbenega podjetja Nigrad v približno šestdesetih odstotkih skrbi za financiranje Akvarija-terarija, preostalo pa ustvarijo sami s prodajo vstopnic, ob omejenih proračunskih zmožnostih stori kar lahko, pravi mariborski župan Andrej Fištravec. "Akvarij-terarij nikakor ni le strošek, ampak ima še veliko neizkoriščenih priložnosti," še dodaja Fištravec.

Na rešitev prostorske stiske bo treba še počakati A če s tem pomislimo na njegovo preselitev na drugo lokacijo v mariborskem parku, kar je velika želja zaposlenih, bo treba na to še počakati. "Stavba, v kateri delujemo, ni ustrezna za delovanje takšne ustanove, tudi ni bila namenjena temu, kljub vsemu pa nam je uspelo obratno dovoljenje podaljšati za pet let. A na dolgi rok bo težko delati v takšni prostorski stiski," opozarja vodja Akvarija-terarija Branko Kolar.

Projekt za novo lokacijo, po nekaterih ocenah vreden okrog sedem milijonov evrov, so izdelali že pred leti, a v teh kriznih časih za njegovo izpeljavo ni realnih možnosti. "Tudi ob morebitnih pridobljenih evropskih sredstvih ne, saj bi bila nujna soudeležba pri financiranju za mariborsko občino trenutno to preveliko breme, je še dodal Andrej Fištravec.

Ob monografiji jubilej obeležili tudi z razstavo likovnih del Zato pa v upanju na boljše čase za ustanovo, ki jo letno obišče okrog 30 tisoč obiskovalcev, lahko precej pomeni tudi ta monografija, kot pomemben zgodovinski dokument, ki bo tudi zaveza za uspešno nadaljevanje tradicije Akvarija-terarija tudi v prihodnosti, pa meni Srečko Hvauc, direktor podjetja Nigrad. Za monografijo so v Nigradu ob delni finančni pomoči občine odšteli okrog 12 tisoč evrov.

Ob monografiji je drugi ključen projekt obeleževanja jubileja junijska razstava likovnih del na temo Akvarija-terarija v mariborskem parku, v kateri je sodelovalo 1800 otrok in 120 mentorjev, pa je še povedala Simona Lobnik Ambrožič, vodja jubilejnega projekta.

Temu, kar bo materializiralo našo zgodovino, smo dali prednost pred kakšno veliko zabavo, na katero se hitro pozabi, pa je še poudaril vodja Akvarija-terarija Branko Kolar.