Ponedeljek, 27. 9. 2021, 15.26
8 mesecev, 3 tedne
Po Šolski v Solkanu peš in sproščeno
Promet je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb in zdravstvenih težav. Sprememba naših navad, povezanih z mobilnostjo, je tako rekoč življenjskega pomena. Promet namreč porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih ter najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije. Izpuste CO2 bi lahko močno znižali, če bi vsaj na kratke razdalje opustili vožnjo z avtomobilom, torej na tistih poteh, ki jih lahko enostavno prehodimo, prekolesarimo.
Prva dva tedna v septembru so v solkansko osnovno šolo učenci hodili bolj brezskrbno.
Eden od svetovno sprejetih ukrepov, ki se ga lotevajo številna mesta v tujini, je tudi projekt Šolska ulica, v okviru katerega omejujejo motorni promet v neposredni bližini šol in na parkiriščih pred šolami. Lahko gre za posebno ureditev prometa v jutranji oz. včasih v popoldanski konici ali pa v času celotnega pouka. Na tak način je onemogočen dostop do šolske stavbe z osebnim avtomobilom, otroci pa lahko do šole dostopajo varno in samostojno.
Hkrati s tem ukrepom ozaveščajo uporabnike prostora in udeležence v prometu o pomenu prostora za otroke v okolici šole. Namen šolske ulice je izboljšati varnost za otroke, ki pridejo v šolo peš, s kolesom ali skirojem. Cilj je tudi omejiti promet v okolici šole in tako zmanjšati hrup ter onesnaženost. Šolska ulica se izvaja vsaj en teden oziroma pet dni, kar staršem in otrokom omogoča, da se na ukrep navadijo.
Izkušnje iz Škofje Loke
Analize kažejo, da je Šolska ulica otrokom in staršem zelo všeč. 87 odstotkov staršev in 84 odstotkov otrok iz Škofje Loke, ki so sodelovali v projektu Šolske ulice, je v anketi odgovorilo, da jim je bil projekt všeč.
Za aktivni prihod v šolo
Otroci, ki v šolo hodijo peš, so pri pouku bolj zbrani.
Od 6. do 17. septembra 2021 je bila na Šolski ulici v Solkanu urejena začasna prometna ureditev, in sicer je bil v smeri od Žabjega kraja do križišča z Ulico Milojke Štrukelj dovoljen enosmeren promet na enem voznem pasu z omejitvijo 20 kilometrov na uro. Na drugem voznem pasu je bila urejena površina za hojo in kolesarjenje v obe smeri. V tem času je prav tako "vozil" tudi Pešbus, to je spremstvo odrasle osebe na vnaprej načrtovanih linijah.
Cilj preizkusa prometne ureditve je bil zagotavljanje varne poti v šolo in da bi čim več otrok prišlo v šolo aktivno (peš, s kolesom, skirojem). Otroci se na tak način učijo obnašanja v prometu in postajajo bolj samostojni. Izkušnje začasne ureditve bodo temelj načrtovanja prenove Šolske ulice v prihodnosti.
Zakaj ljudje potujejo, kot potujejo?
Veliko vsakdanjih poti v šolo, službo in po opravkih opravimo z avtomobilom, tudi kadar gre za razdalje do pet kilometrov, ki bi jih lahko prehodili ali prekolesarili. Celo poti do enega kilometra skoraj petina ljudi opravi z avtomobilom, razkrivajo podatki raziskave inštituta IPOP. Raba osebnih avtomobilov predstavlja velik delež izpustov toplogrednih plinov iz prometa in ti izpusti še vedno naraščajo. Če bi več ljudi kratke vsakdanje poti namesto z avtomobilom opravilo peš ali s kolesom, bi s tem pomembno vplivali na zmanjšanje izpustov pa tudi na svoje zdravje in trajnostni razvoj.
Šolska ulica na Šolski ulici
Na projekt Šolska ulica so se v Solkanu začeli pripravljati že ob koncu lanskega šolskega leta.
"V Solkanu smo se Šolske ulice lotili v okviru projekta CARE4CLIMATE. To je ena izmed kampanj, s katero skušamo spodbujati kolesarjenje na kratke razdalje v mestih. Kot zanimivost naj povem, da smo hitro naleteli na komunikacijsko zagato, saj je veliko ulic pred šolami poimenovanih prav Šolska ulica in potem je malce težje komunicirati, da bomo na Šolski ulici uvedli projekt Šolska ulica. Zato smo to preimenovali v Območje varnih prihodov v šolo. V Solkanu je testno obdobje trajalo dva tedna," je povedala Nela Halilović, vodja projektov pri Inštitutu za politiko prostora (IPOP), in poudarila, da jih zelo zanimajo tudi mnenja različnih ciljnih skupin oziroma uporabnikov te ulice – staršev, otrok, stanovalcev in delavcev šole ter splošna javnost.
Želijo si, da ne bi šlo le za začasen ukrep, ampak da bi bila ta aktivnost podlaga za dolgoročne spremembe v prometnem režimu ali infrastrukturi. "Nova Gorica se je v tem smislu izkazala za dobro pilotno območje. Določili bomo, kateri elementi začasne ureditve so bili v redu in bi se lahko ohranili za naprej oziroma kje se je pokazal prostor za izboljšavo, da bi v dolgoročnem smislu to ulico spremenili v prijaznejšo in varnejšo za otroke, ki pridejo v šolo."
Začetek septembra – dober začetek za uvajanje novih navad
Prostor, ki ga sicer zasedajo avtomobili, je bil dva tedna namenjen šolarjem.
"Ko smo govorili o potencialnih terminih, je bil termin evropskega tedna mobilnosti kot naročen. Odločili smo se, da je bolje začeti z začetkom šolskega leta, ker bi se projekt drugače kar izgubil v vseh preostalih aktivnostih. Več pozornosti smo želeli nameniti prav prihodom v šolo. Hkrati pa smo s tem želeli vplivati na spremembe potovalnih navad staršev in otrok, ker se vsaka nova navada – od tega, kako se prehranjujemo in koliko telovadimo, do tega, kako hodimo v šolo – lažje oblikuje ob novih začetkih oziroma ob novem ciklu. Na začetku leta se starši in otroci odločajo o šolskih dejavnostih, kako uskladiti urnike, kako bo potekal odhod v šolo, zato smo želeli projekt izpeljati v začetku leta. To je tudi nekakšno preizkusno obdobje, da starši vidijo, da ni nič hudega, če nimajo dostopa neposredno do šolskih vrat. Tudi otroci zmorejo. Velikokrat ugotavljamo, da otroke podcenjujemo in da se znajo vesti v prometu. S tem seveda ne mislim na prvo- in drugošolce, ki so res premajhni. Opažamo pa, da starši tudi peto- in šestošolce pripeljejo tik do vrat, pa bi lahko prišli v šolo drugače. Z izbiro termina smo želeli vplivati na grajenje nove miselnosti in spremembe potovalnih navad v Solkanu," je prepričana sogovornica.
Evropski teden mobilnosti letos pod sloganom Živi zdravo. Potuj trajnostno. poteka med 16. in 22. septembrom in spodbuja trajnostno mobilnost kot enega od ukrepov za zmanjševanje prometa v mestnih središčih.
Trajnostna mobilnost je premikanje na trajnostni način, kar vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti. Z doseganjem ciljev trajnostne mobilnosti prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti.
Več prostora za šolsko dvorišče
Tako je na običajen dan videti prostor pred šolo.
Cesta ob osnovni šoli Solkan v času posebne ureditve ni bila popolnoma zaprta za promet, ampak so za avtomobile zaprli samo en prometni pas in ga namenili pešcem in kolesarjem.
Rešujemo širši problem, saj opažamo, da je v bližini večine osnovnih šol v Sloveniji zelo veliko prometa.
"En prometni pas se je zlil s pločnikom, tako da je bila površina za pešce in kolesarje občutno večja, na drugem pasu pa je bil promet urejen enosmerno. Pred šolo smo začasno ukinili nekaj parkirišč, tako da je bilo več prostora za kolesa in šolsko dvorišče. Na preostanku parkirišč so lahko parkirali samo nekateri učitelji z dovolilnicami oziroma so tja lahko prišli starši prvošolcev z dovolilnicami," je pojasnila Nela Halilović.
V bližini so uredili tudi točke Poljubi in odpelji (K + R; angl. kiss and ride), kar pomeni, da so tudi za tiste starše, ki bi kljub vsem spodbudam želeli otroke v šolo pripeljati, uredili, da so otroke lahko odložili nekaj sto metrov od šole in so otroci vsaj del poti opravili peš.
Več kot 70 odstotkov ljudi naklonjenih ukrepu
Prvi rezultati ankete kažejo, da je več kot 70 odstotkov udeleženih naklonjenih ukrepu, pa tudi odzivi na ulici, kjer so bili prisotni ves čas, so bili pozitivni.
Glavna nevarnost: starši, ki pripeljejo otroke
Želijo si, da ne bi šlo le za začasen ukrep, ampak da bi bila Šolska ulica podlaga za dolgoročne spremembe v prometnem režimu ali infrastrukturi.
"Vmes je bilo seveda tudi nekaj takih, ki se jim je to zdelo nesmiselno, ampak so se na koncu vsi strinjali, da je na prvo mesto treba postaviti varnost otrok in šele nato udobje. Rešujemo širši problem, saj opažamo, da je v bližini večine osnovnih šol v Sloveniji zelo veliko prometa. Naše raziskave kažejo, da starši otroke pred šolo pripeljejo predvsem zaradi nevarnosti, zato nastane ta nenavadna situacija, ko staršem razložimo, da so glavna nevarnost prav starši oziroma gneča, ki nastane pred šolo."
Priprave že od konca šolskega leta
Kako naporna je priprava "terena" na spremenjen prometni režim? "Začeli smo zadnji mesec pred koncem šolskega leta, toliko da smo ujeli starše in jih obvestili, da se bo nekaj dogajalo. Posebej smo se ukvarjali z učitelji, ker so se težko sprijaznili z dejstvom, da bo pred šolo manj parkirnih mest in bo treba parkirati malce dlje, vendar so vse speljali zelo v redu. Na terenu smo se večkrat srečali s predstavniki občine Nova Gorica, našim zunanjim sodelavcem za presojanje prometne varnosti, predstavnikom krajevne skupnosti in šole, da smo identificirali tako imenovane črne točke, kjer so bili v preteklosti že problemi in kako bi to lahko reševali. Pripravili smo prometni elaborat, ves čas smo komunicirali s splošno javnostjo in jo ozaveščali, kaj se bo dogajalo, v drugi polovici pa smo se tega lotili še bolj zgoščeno. Potem se je pa kar lepo odvijalo. Tudi vreme nam je bilo zelo naklonjeno. Če bi bilo deževno, bi bilo več zapletov. Sicer pa je deževno vreme tudi priložnost, da se otroci naučijo, kako se je treba primerno obleči za dež, da lahko pridejo peš v šolo," je povedala predstavnica inštituta IPO.
Aktivni prihod v šolo kot priložnost za gibanje
Prostorska analiza je pokazala, da več kot dve tretjini šolarjev živita na območju, od koder lahko pridejo v šolo peš v manj kot 15 minutah.
Znano je, da je za razvoj zdravega življenjskega sloga pri otrocih nujno, da jim omogočimo več hoje in kolesarjenja vsak dan in da jutranja vožnja otroke prikrajša za telesno dejavnost in druženje z vrstniki. Poleg tega so otroci, ki pridejo v šolo peš, s kolesom ali skirojem, pri pouku bolj zbrani in lažje sledijo programu. Naužili so se svežega zraka in jutranjega klepeta z vrstniki.
Praviloma so vse šole pri nas v prostor umeščene tako, da lahko otroci vsaj do petega razreda pridejo tja brez avtomobila oziroma s šolskim avtobusom, ki ga financira občina in vozi že od drugega kilometra naprej.
"Prostorska analiza je pokazala, da več kot dve tretjini šolarjev živita na območju, od koder lahko pridejo v šolo peš v manj kot 15 minutah, preostali delež otrok pa ima na voljo šolski avtobus. Na občinah pa opažajo, da se otroci prijavljajo na šolski prevoz, potem ga pa ne uporabljajo. Prijavljajo se bolj za vsak primer, kar je slabo z vidika porabe javnih sredstev," je še pojasnila Nela Halilovič in obžalovala, da se ta potencial, da je do šole mogoče priti aktivno, ne izkoristi v večji meri. "Še posebej z vidika pomanjkanja gibanja pri mladih bi bilo še bolj dobrodošlo, da bi šolarji v šolo prihajali aktivno in to izkoristili za minimalno dnevno količino gibanja."
Odprta ulica je aktivnost projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Sofinancirana je s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Projekt vodi IPoP – Inštitut za politike prostora.
