Po letu veljave zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora nekaj večjih preiskav

Po podatkih ministrstva za pravosodje na podlagi zakona potekajo finančne preiskave vsaj v petih večjih zadevah, ki zajemajo čez 50 oseb. V teh zadevah so bila odrejena tudi začasna zavarovanja in začasni odvzemi premoženja, so navedli na pravosodnem ministrstvu.

V letu uveljavljanja zakona v praksi so bile pridobljene šele prve izkušnje, saj finančna preiskava glede na zapletenost in obsežnost preiskovanja izvora premoženja v skladu z zakonom poteka največ eno leto in se iz objektivnih razlogov lahko podaljša še za pol leta, so v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

Ministrstvo sicer nima zakonske podlage, da bi lahko zbiralo statistične podatke v zvezi z instituti, ki jih omenjeni zakon določa, vendar je pristojne organe v začetku leta zaprosilo za informacije in izkušnje glede izvajanja zakona.

Tako so na ministrstvu seznanjeni, da potekajo finančne preiskave vsaj v petih večji zadevah. Zakon tako po ocenah pristojnih na ministrstvu določa učinkovite možnosti za zavarovanje kot tudi kasnejši odvzem premoženja nezakonitega izvora v delu, ki ga ni mogoče pokriti z instituti kazenskega prava - torej v kazenskem postopku.

Ministrstvo za pravosodje je sicer v sodelovanju s pristojnimi organi pristopilo k proučitvi morebiti potrebnih sprememb in dopolnitev, ki so se pokazale pri uporabi zakona v praksi. Pri tem zasledujejo, kot navajajo, cilj večje učinkovitosti določenih postopkov ter omogočanja čimbolj nemotenega sodelovanja pristojnih organov v Sloveniji in tudi v mednarodnem sodelovanju.

Določene možnosti izboljšave zakona so se za zdaj pokazale predvsem v fazi odrejanja začasnega zavarovanja premoženja nezakonitega izvora, saj so pri tem za zdaj pridobili prve izkušnje. Zaradi kompleksnosti postopka in obsega finančnih preiskav izkušenj s sodnim postopkom odvzema premoženja namreč še ni.

Pri sprejemu podzakonskih aktov se je tudi izkazalo, tako na ministrstvu, da zakon ne vsebuje dovolj določnih zakonskih podlag za sprejem vseh potrebnih določb navedenih uredb. Vendar navedene pomanjkljivosti po njihovih zagotovilih ne preprečujejo uporabe zakona v praksi.

Ker gre za nove institute v slovenskem pravnem redu na ministrstvu ocenjujejo, da bi z morebiti potrebnimi spremembami zakona še počakali na dodatne izkušnje iz prakse.