Petek, 7. 11. 2014, 14.59
8 let, 7 mesecev
Po Aerodromu Ljubljana in Telekomu v tuje roke tudi Dars?
Tednik je namreč pridobil elektronsko korespondenco in zapisnike sestankov posebne delovne skupine, ustanovljene 9. oktobra letos, katere namen naj bi bila priprava podlage za privatizacijo slovenskega avtocestnega križa. Skupino sestavljajo predstavniki Slovenskega državnega holdinga (SDH), in sicer član uprave Matej Runjak, predstavnik ministrstva za finance in dva predstavnika ministrstva za infrastrukturo, navaja tednik.
Do konca leta naj bi skupina predvidela sedem korakov v smeri privatizacije, do sredine tega meseca pa naj bi bil izdelan načrt prenosa "nepotrebnega premoženja" z Darsa na druge organe. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi že ta mesec naredilo seznam necestninskih cest, ki se bodo prenesle na Direkcijo za ceste, pa tudi seznam novih vest, na katerih "bo novi investitor" lahko še pobiral cestnino.
Pri tem pojasnjuje, da je država na podlagi zakona o uravnoteženju javnih financ maja 2012 določila, da bo Durs v naslednjih 50 letih državi plačal 229 milijonov evrov nepremičninskega davka oziroma stavbnega nadomestila. Letos naj bi tako Dars v državno blagajno prispeval 24 milijonov evrov, česar bi bil novi lastnik oproščen.
Po tem predlogu bi novi lastnik odplačal dolgove Darsa, za katere zdaj jamči država, državi pa še razliko do celotne vrednosti Darsovega premoženja. Po izračunih bi država za avtoceste v 30 letih iztržila med 750 milijoni in milijardo evrov.
Iz internih dokumentov SDH po pisanju tednika izhaja, da je rok za prodajo junij 2015, prve interesente pa naj bi k oddaji ponudb povabili že februarja prihodnje leto. Vse našteto so odgovorni v omenjenih organih zanikali, navaja tednik, a vendar naj bi se potencialni kupci in finančni svetovalci z nekdanjim ministrom za infrastrukturo Samom Omerzelom sestali že 1. junija letos.
Omerzel naj bi se skupaj z zdajšnjo direktorico direktorata za infrastrukturo sestal s predstavniki avstralskega podjetja Macquarie Capital, kar v tedniku dokazujejo z zapisnikom sestanka. Malo pozneje so se predstavniki avstralskega podjetja srečali tudi s tedanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, ki je sestanek prijavila protikorupcijski komisiji.