Pličanič napoveduje reforme za učinkovitejše in hitrejše sodstvo

Tu gre denimo za nepravdne zapuščinske postopke, ki naj bi jih v prihodnje opravljali notarji, in za mediacije. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je po sestanku s predsednico Slovenskega sodniškega društva Janjo Roblek napovedal reforme v smeri učinkovitejšega in hitrejšega delovanja sodstva. Z njimi naj bi po besedah ministra bolj jasno postavili mejo med izvršilno in sodno vejo oblasti, ko gre za vprašanje upravljanja sodišč. Pličanič: Če je odgovornost skoncentrirana, potem jo je lažje uveljavljati "Prepričan sem, da je tu treba okrepiti pristojnost sodne veje oblasti," je poudaril Pličanič. Kot je pojasnil, bi bila v tem sklopu ključna sprememba ta, da bo predsednik vrhovnega sodišča, potem ko bo imenovan v DZ, sam imenoval sodnike hierarhično nižjih sodišč. Po besedah Pličaniča je namreč vrhovno sodišče na vrhu sodstva, zato je prav, da ima njegov predsednik takšne pristojnosti, s katerimi lahko svojo odgovornost tudi uveljavlja. "Če se točno ve, kje je odgovornost skoncentrirana, in ne tako kot zdaj, ko je razpršena, potem bo to odgovornost lažje uveljavljati," je pojasnil. Tretji sklop sprememb pa se nanaša na spremembe kazenskega in pravdnega postopka. V ta sklop med drugim sodijo nekatere spremembe sodnega reda in spremembe v sodnem managementu, s katerimi bi dosegli hitrejše in učinkovitejše sojenje, je pojasnil minister za pravosodje in javno upravo. Cilj vseh sprememb je po njegovih besedah povečanje zaupanja v sodstvo oz. v pravno državo. V sodniškem društvu želijo, da bi imeli dovolj časa za opradelitev do sprememb Roblekova je v zvezi s predstavljenimi predlogi napovedala, da jih bodo temeljito preučili ter nanje podali pripombe in predloge. Si pa v sodniškem društvu želijo, da bi imeli dosti časa, da bi se do sprememb lahko opredelili. "Zavedam pa se, da so določene spremembe potrebne," je povedala Roblekova. Sogovornika sta se sicer dotaknila tudi zadnjih medijskih razkritij, povezanih s stečajnimi upravitelji. Strinjala sta se, da je v takšnih primerih zelo pomemben umirjen in argumentiran odziv sodniške stroke, zlasti zato, da bi s tem zaščitili tiste sodnike, ki svoje delo opravljajo predano in pošteno. Je pa Roblekova ob tem poudarila, da je vsak posamezen primer treba vsestransko razčistiti, za to pa so zadolženi pristojni organi.