Pirc Musarjeva opozarja na krčenje pravic v novem zakonu o medijih

Zakon, ki je v postopku prve državnozborske obravnave, bo po mnenju Pirc Musarjeve v praksi bistveno poslabšal položaj medijev pri pridobivanju informacij. Kot namreč pojasnjuje informacijska pooblaščenka, novinarji po predlogu novega zakona nimajo več pravno varovanega posebnega položaja pri pridobivanju informacij, ampak se glede dostopa do informacij zanje v celoti uporablja zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Novinarji se v primeru zavrnitve ne morejo pritožiti

Predlog 43. člena zakona o medijih sicer določa, da morajo organi odgovarjati na pisna vprašanja novinarjev najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu vprašanja, pojasnjuje Pirc Musarjeva. A ob tem dodaja, da zakon ne določa več, da imajo novinarji v primeru zavrnitve pravico do pritožbe na informacijskega pooblaščenca.

V nasprotju z veljavnim 45. členom zakona o medijih predlog nove ureditve tudi ne določa več, da lahko organ zavrne posredovanje odgovora na vprašanje zgolj iz razloga, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, še navaja Pirc Musarjeva. Prav tako pa predlog zakona po njenih besedah ukinja pristojnost informacijskega pooblaščenca kot organa, pooblaščenega za nadzor nad izvajanjem tega člena.

Predlog zakona v nasprotju s pripombami pooblaščenke

Pirc Musarjeva je v zvezi s temi spremembami pripombe na predlog nove ureditve na ministrstvo za kulturo podal že lani jeseni. Ministrstvo naj bi ji sporočilo, da bodo pripombe v celoti upoštevane. Zato so v uradu pooblaščenke "s toliko večjim presenečenjem" ugotovili, da je predlog zakona v tem delu povsem v nasprotju s pripombami.

V uradu pooblaščenke domnevajo, da je do sprememb prišlo v fazi medresorskega usklajevanja. Ministrstvo za javno upravo se je namreč v pripombi, ki jo je poslalo aprila, spraševalo po smotrnosti normativnega urejanja pravice novinarja do informacij. Po mnenju ministrstva tudi ni utemeljenih razlogov, da se novinar obravnava bistveno drugače kot ostala zainteresirana javnost.

Kot še navaja Pirc Musarjeva, se ministrstvo za javno upravo prav tako ni strinjalo s predlogom, da bi o pritožbah še naprej odločal informacijski pooblaščenec.

Število pritožb iz leta v leto narašča

Informacijskemu pooblaščencu sicer niso znani razlogi, "ki so ministrstvo za javno upravo vodili do zgoraj navedenih ugotovitev, ti pa iz predloga zakona tudi niso razvidni", je zapisala Pirc Musarjeva. Opozorila je, da gre za pravico medijev, ki je bila določena že pred petimi leti in ki se je v praksi že uveljavila. Število pritožb pa iz leta v leto narašča, dodaja pooblaščenka.

Protest zoper "nedopustne" spremembe 43. člena predloga zakona izražajo tudi v Društvo novinarjev Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se društvo v celoti pridružuje izraženemu stališču informacijske pooblaščenke in zahteva spremembi petega in osmega odstavka 43. člena predloga zakona.

"Mediji v družbi opravljajo posebno funkcijo"

Ob tem opozarjajo, da je razlika med informacijami za medije in informacijami javnega značaja bistvena. Prva namreč po vsebini predstavlja odgovor na vprašanje in zato pomembno odstopa od opredelitve informacije javnega značaja, so zapisali. In kot dodajajo, mediji v družbi opravljajo posebno funkcijo in imajo tudi z ustavo zagotovljene posebne pravice, zato je nevzdržno stališče, da naj bodo pri dostopu do javnih informacij izenačeni z ostalimi državljani.

Novi osmi odstavek 43. člena je po mnenju društva novinarjem vzel pravico do pritožbenega postopka, če organ zavrne odgovor na novinarsko vprašanje. Pravica do dostopa do informacij za novinarje je tako ostala brez pravnega varstva, opozarjajo. Nesprejemljiva se jim zdi tudi sprememba petega odstavka 43. člena, ki organu omogoča, da zavrne odgovor na vprašanje, "če so informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu". Dostop novinarjev do informacij je o novem petem odstavku bistveno omejen, namreč ugotavljajo. Društvo novinarjev zato zahteva, da se v zakon vrne pritožbeni postopek, kot ga je opredeljeval obstoječi zakon in ki se je tudi v praksi izkazal za učinkovit instrument.

Združenje novinarjev in pulicistov pozvalo, naj zakon zavrnejo

Da opozorila informacijske pooblaščenke o krčenju pravice medijev do informacije, ki ga prinaša nov zakon o medijih, potrjuje navedbe, da je predlagani zakon slab in da ga je treba v celoti zavrniti, pa so prepričani v Združenju novinarjev in publicistov. Predsednik združenja Igor Kršinar je zapisal, da imajo novinarji po sedaj veljavnem zakonu o medijih vsaj to možnost, da se v primeru, ko uradni organ ne odgovori, pritožijo informacijski pooblaščenki. Združenje je poslance zato še enkrat pozvalo, naj predlagani zakon zavrnejo.