Petrič odstopil od kandidature za položaj direktorja IAEA

Odločitev je Petrič sprejel dva dni pred četrtkovim formalnim glasovanjem o nasledniku Mohameda El Baradeja v 35-članskem Svetu guvernerjev IAEA.

Petrič na neformalnem glasovanju ni prejel nobenega glasu Petrič na neformalnem glasovanju v Svetu guvernerjev 9. junija ni prejel nobenega glasu, takrat pa je dejal, da bo o nadaljnji kandidaturi še razmislil. Petrič naj bi predsedujočega Svetu guvernerjev v pismu obvestil, da iz volitev izstopa.

Ob tem je pojasnil, da je Slovenija njegovo kandidaturo na IAEA posredovala zato, da da za volitve primernega kandidata, ki bi moral biti splošno sprejemljiv. "Pokazalo pa se je, kot je rekel direktor El Baradej, da potek teh volitev bolj spominja na avkcijo kot pa na volitve, s čimer se strinjam," je dodal.

"V želji, da bi na volitvah v četrtek vendarle prišlo do splošno sprejemljivega kandidata, smo se odločili, da se iz teh volitev umaknemo," je v telefonskem pogovoru še dejal Petrič in ob tem obžaloval, da razdvojenost v Svetu guvernerjev ostaja, kar poraja dvome tudi glede četrtkovega glasovanja. Kako bodo stvari potekale dalje in kako bo ravnala Slovenija, pa bodo po Petričevih besedah morda razmišljali po volitvah v četrtek.

Največ glasov je prejel japonski veleposlanik pri IAEA Amano V 35-članskem Svetu guvernerjev IAEA je 9. junija za zaprtimi vrati potekalo neformalno glasovanje o nasledniku El Baradeja, ki je bilo namenjeno preverjanju podpore skupaj petim kandidatom, med njimi Petriču. Največ glasov, 20, je prejel japonski veleposlanik pri IAEA Jukija Amano, 11 pa jih je šlo veleposlaniku Južnoafriške republike pri agenciji Abdulu Samadu Mintyju.

Razkol med zahodnimi članicami in državami v razvoju Slednja sta se za položaj potegovala že v prvem krogu glasovanja marca letos, ko nobeden ni prejel potrebne dvotretjinske podpore glasov. To je že marca pokazalo na razkol med Zahodnimi članicami agencije, ki podpirajo Amana, in državami v razvoju, ki stojijo za Mintyjem.

Prav zaradi preseganja tega razkola so zato kandidaturo predložili še trije kandidati iz EU, med njimi Petrič. Štiri glasove je na glasovanju 9. junija prejel Španec Luis Echavarri, medtem ko preostala kandidata, Petrič ter Belgijec Jean-Pol Poncelet nista prejela nobenega glasu.