SiolNET. Novice Slovenija
9,27

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Poskus slabitve Počivalška in SMC

Petrič je direktor Dela, z Veselovimi zaupnostmi že "ruši" vlado

9,27

termometer

Stojan Petrič in Zoran Janković sta položila temeljni kamen za gradnjo 195 stanovanj
Foto: Bojan Puhek

Časopis Delo danes na naslovnici objavlja osnutek zaupnega poročila računskega sodišča o maskah in respiratorjih, za katerega opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB upajo, da bo zrušil vladno koalicijo in pomagal Karlu Erjavcu pri prevzemu oblasti. Včeraj pa je Ajpes objavil, da ima daleč največje časopisno podjetje v državi novega direktorja. To je Stojan Petrič, ki je prek podjetja FMR časopisno podjetje Delo pred petimi leti kupil za manj kot osem milijonov evrov za Kolektor iz Idrije.

Petriču je podjetje Delo prodal Dušan Zorko, ki je takrat vodil Pivovarno Laško. Pozneje je Zorko zaradi vpliva SD v prejšnjih vladah prevzel vodenje državnega podjetja 2TDK, ki odloča o kakšni milijardi evrov vrednih poslih gradnje drugega tira med Divačo in Koprom.

Na posnetku je sklep o novem direktorju časopisnega podjetja Delo:

Stojan Petrič direktor Dela

Takoj po tem, ko je vlada Janeza Janše (SDS) z vrha podjetja 2TDK, ki je pomembno za gradbeni del Petričevega Kolektorja, Zorka lani odstavila, je Delo na naslovnici objavilo, da bo vlado poskušal prevzeti Jože P. Damijan. A Damijanu to ni uspelo. Zadnja leta sta pred Petričem največje časopisno podjetje v državi vodila nekoč zakonca Andrej Kren in Nataša Luša.

Vnetljiv Veselov osnutek

Z osnutkom poročila o polnjenju praznih skladišč mask in respiratorjev, ki jih je ob začetku epidemije covid-19 zapustila vlada Marjana Šarca, se je zadnji mesec zelo mudilo opoziciji, da bi torpedirala predsednika SMC Zdravka Počivalška in posledično morda dosegla padec vlade Janeza Janše. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je decembra celo odvzel pristojnost za podpis tega osnutka svojemu namestnika Jorgu K. Petroviču, ker obsežnega dokumenta ni podpisal s svetlobno hitrostjo, v le nekaj delovnih dneh.

Takrat sta se ogorčeno odzvala nekdanji finančni minister Janez Šušteršič in pravnik Matej Avbelj, ki sta v javnem pismu zapisala:

"Povsem nemogoče je postalo, da bi poročilo, ki nastaja na takšen način, lahko brali samo kot rezultat strokovnega dela revizijskega organa, ampak ga bomo morali brati in razumeti predvsem kot zainteresiran poseg nekega nadzornega organa oziroma njegovega predsednika v tekoče politično dogajanje."

Celoten odziv Šušteršiča in Avblja - napovedala sta tudi curljanje zaupnosti za politični obračun, ki smo mu danes priča na naslovnici Dela - je dostopen na povezavi:

Janez Šušteršič Novice "Orbanizem na računskem sodišču"

Že pred tem zapletom smo na Siol.net opozorili, da se opoziciji mudi, da bi s konstruktivno nezaupnico že pred novim letom prevzela oblast, in da nujno potrebuje municijo proti predsedniku SMC Počivalšku, ker brez vsaj nekaj njegovih poslancev nikakor ne more do večine v državnem zboru.

Peter Jančič Siol Plus Za oblast preko Počivalškovega trupla

Ker pa osnutka zaradi zapletov na računskem sodišču še ni bilo v medijih, se je Karl Erjavec nekoliko osramotil z javnimi napovedmi, da bo do novega leta že izvoljen za mandatarja v državnem zboru. Vložitev konstruktivne nezaupnice so v opoziciji morali preložiti. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je pojasnjeval, da je razlog zamude uporni namestnik, ki preveč premišlja in z njim celo noče govoriti. Takoj za tem mu je odvzel pooblastilo.

Zdaj je načrt, da bodo iz opozicije konstruktivno nezaupnico vložili prihodnji teden. Tukaj si lahko preberete osnutek dokumenta, ki ga opozicijski poslanci še niso podpisali:

nezaupnica Novice Objavljamo predlog konstruktivne nezaupnice 43 poslancev opozicije

A da bi bil postopek uspešen, mora SMC razpasti, za Erjavca pa mora glasovati vsaj nekaj poslancev te stranke, če ne celo večina. To pa ne bo preprosto doseči.

S podpisom osnutka se je Veselu morda mudilo, ker je bilo dokument šele po tem mogoče poslati na več naslovov v vladi, da tam odgovorijo na ugotovitve, in šele v tej fazi je mogoče prikriti, od kod je osnutek ušel v medije za diskreditacijo Počivalška in razbijanje stranke SMC.

Takšni dokumenti računskega sodišča namreč javnosti niso dostopni, dokler računsko sodišče ne pridobi odgovorov, odpravi vseh nejasnosti in jih uradno objavi. To pa se ne bo zgodilo vsaj še mesec dni. A takrat so za politično diskreditacijo manj uporabni.

Oznaka zaupnosti se vidi tudi v današnji objavi na naslovnici Dela:

delo naslovnica


Objava vsebine v Delu kaže, da trditve Vesela, češ da njegovo ravnanje, ko se mu je nenavadno mudilo, ni bilo del opozicijske igre, niso nujno točne. Ali pa, da se je logično uhajanje zgodilo brez njegovega vedenja in slutnje. Kar pa je, ker je Vesel nesporno precej pameten, malo verjetno. 

Po nekaterih neuradnih informacijah bi naj podatke o osnutku novinarki Dela Suzani Kos predal celo Ivan Gale, pri tem pa naj bi posredoval nekdanji urednik na Delu Luka Jakše, ki je bil po odhodu z Dela zaposlen v Holdingu Slovenske elektrarne, kamor naj bi ga pripeljal Matija Sevšek

Jakše je kakršnokli posredovanje med Galetom in Kosovo v povezavi z osnutkom poročila računskega sodišča za Siol odločno zanikal. Povedal je, da gre za čisto izmišljotino. Tako: "Vaše navedbe so povsem napačne."

Sevšek je po karieri na Pristopu delal za številne politike: Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Zorana Jankovića, bil pa je tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ko je bila premierka Alenka Bratušek. Povezan naj bi bil celo s postopki prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, ki je bil v še večjih težavah kot "Jankovićev" Mercator.

Kaj je Vesel počel pri Galetu?

Dogajanje je dodatno zanimivo, ker se je Vesel, kot smo že poročali, z Galetom srečal že aprila. To je pozneje razkril novinar Bojan Požar. Gale je o tem srečanju po Požarjevem razkritju zapisal, da je takrat Veselu poskušal v varovanje predati "obremenilno dokumentacijo". Proti Počivalšku. Vesel je zadnja tedne večkrat zanikal, da bi se z Galetom dogovarjal o "obremenilni dokumentaciji". Dejal je celo, da mu Gale tudi pozneje ni nič poslal.

To srečanje je bilo 16. aprila, h Galetu sta prišla Vesel in njegov svetovalec Borut Smrdel. Gale je o tem zapisal še: "Ko pa sem omenil, da želim posredovati dokumentacijo tudi organom pregona, pa g. Vesel tej opciji takrat ni bil naklonjen, predvsem zato, ker se je država znašla v težki situaciji in bi lahko razkritja povzročila vladno krizo."

Zgodba je dvignila veliko prahu, ker so opozicijski mediji takrat možnost mandatarstva pripisovali šefu Uefe Aleksandru Čeferinu, s katerim Vesel sodeluje pri nadzoru nogometnih finančnih poslov. Za to pa, kot smo izvedeli zadnji mesec, ob plačilu za vodenje računskega sodišča od Fife letno prejema še četrt milijona dolarjev dodatka. Bruto sicer.  

Ali je KPK odločila, da je to dodatno delo dopustno, še ni povsem jasno, ker dokumentov o tem še niso našli. Bo pa KPK o tem dodatnem Veselovem delu in svoji dokumentaciji razpravljala v četrtek.

Na dan, ko se je srečal z Veselom in ko naj bi mu ta po Veselovi razlagi predvsem svetoval, kako bolje poslovati, je Gale podpisal naročilnico za plačilo neposrednega prevoza respiratorjev Bellavista iz Kitajske. Naročilnica, ki je bila temelj za poznejša plačila, je bila nenavadna, ker so bili respiratorji že dalj časa v Sloveniji. Gale je po posvetu z Veselom podpisal naročilo za prevoz "za nazaj".

Zaradi nenavadnosti v tem poslu je bil Gale pozneje odpuščen, oditi je moral celoten tedanji vrh blagovnih rezerv. 

Za neposredne nakupe in uvoze države iz Kitajske se je spomladi zavzemala tudi opozicija. Da je to mogoče, je javno govoril celo Vesel. Primer Bellavista pa je pokazal, v čem je past: uvoz je bil v nasprotju z zakonom, ki pri zapleteni medicinski opremi varuje življenja in zdravje pacientov s posebnimi postopki, kar je Gale "spregledal", zaradi česar je bila pozneje dalj časa prepovedana uporaba teh naprav.

Novi direktor Dela Stojan Petrič ni brez povezav s kandidatom za mandatarja Karlom Erjavcem. Skupni so jima na primer dobri odnosi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, s katerim je Erjavec sklenil celo predvolilno koalicijo, a potem z njo na volitvah poslancev z DeSUS doživel katastrofo, saj so stranki volivci prepolovili število poslancev, sam pa ni bil izvoljen niti za poslanca.

Na posnetku sta novi direktor Dela Stojan Petrič in župan Ljubljane Zoran Janković:

Stojan Petrič, Zoran Janković Foto: STA

Vesel: Delo objavilo le delne informacije

Računsko sodišče razen revidirancem ni nikomur posredovalo osnutka revizijskega poročila, je za STA zatrdil Vesel. Kot je še ocenil, gre pri medijskem povzetku za enostranski prikaz in predstavljanje delnih informacij. "V revizijskem poročilu bo napisano še mnogokaj," je poudaril.

Na računskem sodišču so po Veselovih besedah precej nezadovoljni, da je osnutek prišel v javnost. "To se je lahko zgodilo samo zaradi neprofesionalne in nekorektne kršitve zaupnosti po zakonu o računskem sodišču s strani revidirancev. Zagotavljam, da ga računsko sodišče ni podalo nikamor in ga ne bo," je povedal.

Kaj razkriva osnutek poročila računskega sodišča?

Zaupni osnutek revizijskega poročila o nakupih zaščitne opreme v prvem valu epidemije covid-19 sicer razkriva, da ravnanje vlade ni bilo učinkovito. Pri tem ni kot posebej problematičen izpostavljen noben deležnik, prav tako Delo ne razkriva niti ene konkretne sporne pogodbe.

Osnutek poročila je po poročanju Dela sklenjen z ugotovitvijo, da so za neučinkovitost postopkov nabav poleg zavoda za blagovne rezerve soodgovorni tudi vlada, uprava za zaščito in reševanje ter gospodarsko ministrstvo, med drugim pa tudi medresorska skupina (sestavljali so jo predstavniki petih ministrstev in zavoda, vodil jo je državni sekretar obrambnega ministrstva Damijan Jaklin), ki je skrbela za sprejemanje, pregled in vrednotenje ponudb.

Kot je po pisanju Dela razvidno iz dokumenta, so revizorji preverjali učinkovitost nabav in ob tem upoštevali dejstvo, da so nakupi potekali v res izrednih okoliščinah. Presodili so, da nabave niso bile učinkovite, saj ni bil vzpostavljen učinkovit sistem ocenjevanja potreb po nujno potrebni opremi. Potrdili so, da se je vlada Janeza Janše ob nastopu mandata znašla ob praznih skladiščih, vlada Marjana Šarca pa do odhoda ni pripravila ustreznih podlag za nujne nakupe.

Tudi zaradi tega izvedba ocenjevanja potreb po opremi ni bila učinkovita. Revizorji so v osnutku poročila zapisali, da podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb, saj ni bilo vnaprej povsem nedvoumno jasno, kdo je pristojen za določitev vrste potreb, kdo in kako zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po določenih vrstah opreme. "Prav tako ni bilo vnaprej povsem jasno, kdo določi metodologijo za določanje potrebnih količin opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti. Nekateri revidiranci so zato ocenjevali potrebe, ne da bi bile njihove naloge vnaprej nedvoumno določene, in so posamezne postopke izvajali večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno," po pisanju Dela razkriva dokument.

Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Tomaža Gantarja je po mnenju računskega sodišča v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) sicer učinkovito sproti in celovito spremljalo razvoj širjenja bolezni covid-19, vendar pa se na pridobljene informacije in opozorila ni dovolj učinkovito odzivalo, saj se ni nemudoma lotilo ugotavljanja zalog in sistematičnega ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme. "Prvi seznam z navedbo števila razpoložljivih ventilatorjev, vključno z ventilatorji, ki so primerni za obravnavo bolnikov s covid-19, je tako pripravilo konec marca, torej 18 dni po tem, ko je Zavod RS za blagovne rezerve že sklenil prve štiri pogodbe za dobavo več kot 320 ventilatorjev," je zapisano v dokumentu.

Zaloge zaščitne opreme za bolnišnice je začelo ministrstvo prvič sistematično spremljati šele 19. marca, čeprav so bili prvi primeri obolelih v Italiji že decembra 2019. "V začetku aprila je Gantarjeva ekipa začela spremljati sistematično potrebe za zdravstvene domove, sredi aprila pa še za nekatere socialnozdravstvene zavode. Zbrani podatki o zalogah so bili pomanjkljivi. Nepopolna evidenca o stanju zalog pri uporabnikih zaščitne in medicinske opreme ni bila zanesljiva podlaga za realno ugotavljanje potreb po dodatnih nakupih," menijo na računskem sodišču.

Računsko sodišče še opozarja, da zavod za blagovne rezerve sploh ni vodil podatkov o zalogah na ustrezen način. Vodil je namreč podatke po vrednosti zalog, in ne po vrsti in količini opreme. Gantarjevo ministrstvo je ocene potreb za področje zdravstva tako pripravilo razmeroma pozno, zavod za blagovne rezerve pa je do priprave teh ocen ministrstva že oddal večino naročil zaščitne opreme.

Računsko sodišče opozarja tudi na dejstvo, da je vlada v postopke vključila tudi Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova). Ta je še v času Šarčeve vlade pomagala preverjati verodostojnost množice ponudnikov, ki so hoteli pri poslih z opremo zaslužiti. Računsko sodišče je zapisalo, da to ni naloga Sove oziroma da vlada te njene naloge ob ustanovitvi posebne medresorske skupine, ki jo je oblikovala za pomoč zavodu za blagovne rezerve, ni predvidela.

Osnutek poročila še razkriva, da so na različne elektronske naslove v revidiranem obdobju prihajale številne ponudbe različnih ponudnikov, ki so si jih revidiranci med seboj posredovali, a ne vseh, tako del ponudb sploh ni bil obravnavan. "Vloga gospodarskega ministrstva pri izvedbi nabav ni bila jasna," opozarjajo revizorji.

Ministrstvo Zdravka Počivalška naj bi aktivnosti podpore zavodu za blagovne rezerve po navedbah revizorjev izvajalo brez pooblastil in netransparentno. "Ker vlada ni uspela natančno določiti vlog zavoda za blagovne rezerve, ministrstva za zdravje in gospodarskega ministrstva, je zavod nabavil večinoma ventilatorje, ki v času nakupa niso bili tehnično ustrezni z vidika primernosti za zdravljenje obolelih s covid-19. Za njihovo nadgradnjo ni bilo pravočasno poskrbljeno," še razriva zaupni dokument.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 42
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin