Penkova razrešitev ni povezana le z Orionom

Kot je v izjavi za javnost zapisala Brezigarjeva, je Penkov umik iz skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala predlagala po pregledu rezultatov njegovega dveletnega dela, "ki se ne tičejo le zadeve Orion". Brezigarjeva: Penko je bil opozorjen, da bi zadevo lahko vodil drugače Z zvezi s Penkovim vodenjem zadeve Orion je Brezigarjeva zapisala, da je državni tožilec samostojen pri svojih odločitvah, to pa s seboj nosi tudi odgovornost za vodenje postopka in odločitve. "Nadzor je pokazal napačno delo in državni tožilec je bil opozorjen na možnost, da bi lahko zadevo vodil drugače in so mu bili v zvezi s tem dani ustrezni napotki, ki jih ni upošteval," je zapisala. Dodala je, da je bilo vrhovno državno tožilstvo z odločitvijo državnega tožilca, da ni upošteval napotkov nadzora, neformalno seznanjeno štiri dni po tožilčevi odločitvi za odstop od pregona.

"Šlo je za splošni pregled dela, ne samo za Orion"

Vrhovna državna tožilka tudi pojasnjuje revizijo, ki naj bi bila podlaga za Penkovo razrešitev. Kot je zapisala, vrhovno državno tožilstvo opravlja preglede dela državnih tožilcev v okviru svojih zakonskih pristojnosti in internih pravil. "V konkretni situaciji ni šlo za pregled zadeve Orion, pač pa za pregled dela vseh državnih tožilcev v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala," je zapisala.

Pregled je opravilo sedem vrhovnih tožilcev Kot pojasnjuje, je bil pregled odrejen 18. oktobra lani, ko dokončna odločitev v zadevi Orion še ni bila sprejeta. Opravilo ga je sedem vrhovnih državnih tožilcev. Zaključen pa je bil 20. decembra lani. "Skladno z zakonom so bili državni tožilci seznanjeni z ugotovitvami pregleda in na ugotovitve so imeli pravico v roku 15 dni posredovati pojasnila. Po obravnavi teh pojasnil je postalo poročilo o pregledu dokončno.

Brezigarjeva: Izsledki pregleda niso bili posredovani javnosti

Na Penkov očitek, da izidi pregleda ne bi smeli priti v javnost, Brezigarjeva odgovarja, da rezultate tožilskega dela predstavijo javnosti takrat, kadar ocenijo, da je to potrebno, saj se vsi postopki vodijo v javnem interesu. "Kadar obstajajo določeni razlogi zaščite človekovih pravic, varstvo osebnih podatkov in podobno, pa o takšnih zadevah javnosti ne obveščamo. Državni tožilec, ki je v službi države, ne dela v svojem interesu in zato je njegovo delo javno v dobrem in slabem. Ne glede na to pa sporočam, da izsledki opravljenega pregleda niso bili posredovani javnosti," je zapisala.

SDS je nezadovoljna s Penkovim odstopom od pregona v zadevi Orion

Poslanec SDS Dimitrij Kovačič je povedal, da so v stranki nezadovoljni s tem, da je višji državni tožilec Boštjan Penko odstopil od pregona v zadevi Orion. Po njegovem je nesprejemljivo, da takšna dejanja ostanejo nekaznovana. Po oceni poslanca ima generalna državna tožilka pravico, da ocenjuje delo tožilcev.

Potrč: Brezigarjeva tudi odgovorna v zadevi Orion Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je dejal, da se generalna državna tožilka odgovornosti za to, kakšna so bila dosedanja ravnanja v tožilstvu, ne more izogniti. Kot nadrejena bi lahko že prej ocenila, da tožilec slabo opravlja delo, je opozoril.

Pirnat: Brezigarjeva ima pravico predlagati umik tožilca iz posebne skupine

Dekan Pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat meni, da ima generalna državna tožilka pravico predlagati, da se tožilec odpokliče iz posebne skupine za pregon organiziranega kriminala, če oceni, da je delal slabo.

Pirnat tudi ne vidi razloga, da rezultati pregleda nad delom tožilcev ne bi bili objavljeni v javnosti. Kot pravi, so vsi tovrstni pregledi "načeloma informacije javnega značaja", kar pomeni, da ga lahko dobi vsak, ki to zahteva. "Postavlja se sicer vprašanje, ali je smiselno, da se tak pregled javno objavi, vendar pa sam ne vidim razloga, da se ne bi," je dejal Pirnat.