Pahor za čim prejšnje srečanje s Sanaderjem, a ne na tekmi

"Navijaško vzdušje na športni prireditvi ni primeren kraj in zato tega vabila premiera Sanaderja ne morem sprejeti," je povedal premier Borut Pahor glede napovedi o Sanaderjevem vabilu na ogled rokometne tekme na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem.

Kot dodaten razlog, zakaj ne more sprejeti tega vabila, Pahor navaja dejstvo, da je nedavno Hrvaško obiskal predsednik Slovenije Danilo Türk in da mora hrvaška stran to dejstvo upoštevati.

Bosta dogovor za srečanje dosegla preko diplomatskih poti? Se je pa Pahor še vedno pripravljen srečati s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem. "Kraj in čas tega srečanja bova poskušala dogovoriti prek diplomatskih poti," je povedal predsednik vlade, ki obenem predlaga, da bi bila na tem sestanku prisotna tudi zunanja ministra obeh držav.

Pahor ni želel komentirati poročanja medijev, da je evropski komisar za širitev Olli Rehn med sredinim obiskom v Ljubljani kot pomoč Evropske komisije Sloveniji in Hrvaške pri reševanju vprašanja meje predlagal tričlanski mediatorski svet modrecev, v katerem naj bi bila Martti Ahtisaari in Robert Badinter.

Pahor: Pogovor z Rehnom je bil zaupne narave "Pogovor s komisarjem Rehnom je bil zaupne narave in vsebine ne morem javno komentirati," je dejal Pahor. Je pa izrazil zadovoljstvo s tem pogovorom in menil, da gredo stvari v pravo smer. "Nič še ni dokončnega. Odpirajo se nekatere možnosti, ki jih mora slovenska stran temeljito preučiti in to tudi počnemo," je dodal.

O vprašanju meje tudi Evropska komisija? Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy je sicer medtem v Bruslju razkrila, da je evropski komisar že govoril z Ahtisaarijem in preučil možnost, ali bi bil na voljo za vodenje "višje ekspertne skupine", ki bi pomagala pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško.

Pahor je sicer v luči Rehnove pobude poudaril, da je sedaj postalo jasno, da se mora z vprašanjem meje med Slovenijo in Hrvaško, v kolikor je to v njeni pristojnosti, ukvarjati tudi Evropska komisija, če želi, da se širitev EU na Zahodni Balkan nadaljuje brez velikih problemov.

Slovensko izhodišče za določitev meje je 25. junij Predsednik vlade je tudi odločno ponovil, da je za Slovenijo izhodišče za dokončno določitev meje na kopnem in morju stanje na dan 25. junija 1991. "Vsa dejanja, storjena potem, ki so deloma tudi v pravnem redu Hrvaške, predloženem v usklajevanje s pravnim redom EU, pa ne morejo biti predmet, ki bi bil predložen tretji strani v posredovanje, če bi se zanj odločili," je dodal.

"Mislim, da je to povsem razumljiva zahteva Slovenije" "Mislim, da je to povsem razumljiva zahteva Slovenije," je dodal predsednik vlade. "Če Slovenija ne bi dala zadržkov, bi se tiho strinjala z odločitvami, ki jih je sprejela Hrvaška in s tem priznala prejudice," je dodal. Ob tem je poudaril, da Slovenija ne bo umaknila zadržkov, če ne bo prišlo do sprememb okoliščin, ki so tem zadržkom botrovale. Možnosti, da pride do sprememb okoliščin, pa je več, med njimi pa je tudi tista, o kateri so v sredo govorili s komisarjem Rehnom.

Nova strategija urejanja odnosov s Hrvaško? Na zunanjem ministrstvu sicer po Pahorjevih besedah nastaja strategija nadaljnjega urejanja odnosov med Hrvaško in Slovenijo s posebnim poudarkom na meji. Ko bo ta deklaracija pripravljena dovolj dobro, da bo predmet pogovorov s predsedniki strank in kasneje tudi v DZ, bo dana v presojo, da se bodo odločili, kdaj je pravi čas, da jo DZ tudi sprejme.

Ratifikacija pristopnega protokola je v nacionalnem interesu Ob vsem tem je Pahor znova poudaril, da je vlada mnenja, da je ratifikacija pristopnega protokola Hrvaške v Nato v nacionalnem interesu. "Sedaj potrebujemo dodatno okrepitev naše verodostojnosti v mednarodni skupnosti," je dejal in poudaril, da se je po decembrski slovenski blokadi pristopanja Hrvaške EU povečala senzibilnost mednarodne skupnosti, zlasti EU, za problem dokončne rešitve meje med Slovenijo in Hrvaško.

DZ bo prihodnji teden ratificiral vstop Hrvaške v Nato Medtem pa je kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja sklenil, da bodo poslanke in poslanci na redni januarski seji državnega zbora, ki se bo začela v ponedeljek in trajala do četrtka, 29. januarja, predvidoma ratificirali protokol o vstopu Hrvaške v Nato ter razpravljali o letnem poročilu varuha človekovih pravic.