Pahor: Poslanci SD ne bodo podprli pokrajinske zakonodaje

"Čeprav smo si v SD dolga leta prizadevali za uveljavitev pokrajin, tako slabih zakonov ne moremo podpreti," je dejal Pahor. Pojasnil je še, da skupaj s predsednikom Zares Gregorjem Golobičem predlagata posvetovalni referendum.

SD in Zares predlagata predhodni posvetovalni referendum "S predsednikom Zares Gregorjem Golobičem sva se dogovorila, da prepričamo državni zbor, da pred glasovanjem o pokrajinski zakonodaji razpišejo predhodni posvetovalni referendum," je pojasnil Pahor. Kot je še dejal, se pokrajine uveljavljajo enkrat, kar pomeni, da to ne more biti slabo pripravljen paket zakonov. "Če obstaja glede tega dvom, je prav, da se o tem izjasnijo tudi ljudje," je prepričan. Pri tem projektu sta se SD in Zares odločili za sodelovanje, je še pojasnil.

Pahor: Te zakonodaje ne bomo podprli

Pred seboj smo v SD imeli dve slabi izbiri; in sicer, da podpremo slabo pripravljene zakone, ali pa da jih ne podpremo in tvegamo nerazumevanje ljudi, saj smo v SD vedno podpirali uveljavitev pokrajin. Te zakonodaje ne bomo podprli, je poudaril Pahor na novinarski konferenci ob podpisu sporazuma med SD in stranko Krščanskih socialistov.

Kot je še dejal, je potrebno več časa, da se pripravi kvalitetna zakonodaja. Pri tem je poudaril zlasti zakon o financiranju pokrajin in zakon o prenosu pristojnosti na pokrajine. Omenil je tudi diskusijo o številu pokrajin.

Tudi znotraj SD so mnenja deljena

"Če DZ odločitve za posvetovalni referendum ne bo sprejel, to pomeni, da vladajoča koalicija ostaja gluha za vse nasvete in predloge ter tudi za naše priporočilo, da slišimo mnenje ljudi," je ocenil Pahor. V tem primeru bo večina poslancev in poslank SD glasovala proti pokrajinskim zakonom, je še napovedal. Ob tem priznava, da so različna mnenja tudi znotraj SD, saj naj ne bi šlo za vrednostna ali ideološka vprašanja, temveč za vprašanja lokalnih interesov.

Na vprašanje, ali ne podpira lokalnih interesov, pa Pahor odgovarja, da "niso vsi interesi enaki". Pri tem je prepričan, da je pri nastajanju pokrajinske zakonodaje imela preveč odločilno moč lokalna politična elita.

Janša: Kdor ne podpre pokrajinskih zakonov, je za centralizem

"Kdor ne bo podprl pokrajinskih zakonov, je za centralizem," je premier Janez Janša danes odgovoril na poslansko vprašanje poslanca SLS Jakoba Presečnika o tem, ali je projekt regionalizacije po njegovem bistven.

Janša je pojasnil, da se je BDP na prebivalca v ljubljanski regiji v letih od 1995 do 2005 povečal za 88 odstotkov. Medtem ko se je v pomurski in zasavski regiji povečal za okrog 50 odstotkov. Ta podatek prikazuje dejstvo, da se je razvojni zaostanek med centrom in ostalimi regijami povečal.

Janša: Nekateri ljudje bodo slabše živeli

To po Janševem mnenju pomeni, "da nekaj manjka, in to so pokrajine". Če ne bo prišlo do delitve na pokrajine, se bodo ti trendi nadaljevali, meni Janša. To pa bo pomenilo, da se bo v ljubljanski regiji koncentrirala polovica prebivalcev. Ob tem je dodal, da bo dohodek v Ljubljani rasel, rasle pa bodo tudi težave v drugih regijah. Predvsem prebivalci na podeželju bodo po njegovem mnenju imeli manjše izhodiščne možnosti za življenje.

"Tisti, ki v petek ne bo podprl pokrajinskih zakonov po prvi obravnavi, je za centralizem ter za to, da bodo nekateri ljudje slabše živeli," je zatrdil premier.

Golobič: Oblikovanje pokrajin je nepovraten projekt

Predsednik Zares Gregor Golobič pravi, da so se v stranki ob podpori SD odločili zahtevati razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o pokrajinah zato, ker je aktualna pokrajinska zakonodaja slabo pripravljena in pušča veliko odprtih vprašanj. "Menimo, da se je treba vrniti na področje argumentov in tak projekt dobro pretehtati," je dejal.

Po besedah Golobiča je oblikovanje pokrajin nepovraten projekt. "Vemo, da je v Slovenije zelo lahko narediti novo občino, s tem da se eno občino razdeli na več občin, zelo redki pa so primeri, da pride nazaj do povezovanja," je dejal.

Vladna zakonodaja narekuje delitev Slovenije na 14 pokrajin

Vladna zakonodaja narekuje delitev Slovenije na 14 pokrajin. Golobič meni, da bi morala odločitev o tem temeljiti na večjem soglasju ljudi, ki bi jih bilo treba bolje seznaniti, kaj pravzaprav pokrajine prinašajo. Prav tako pa bi morali bolj upoštevati mnenje stroke, ki "je po večini nasprotovala tako veliki delitvi Slovenije" in "vladne rešitve označuje za nedodelane".

Tako kot so pokrajine trenutno zastavljene, ni jasno, kakšne bodo pristojnosti šibkih občin po njihovi ustanovitvi, prav tako po Golobičevih besedah ni jasno, iz katerih virov se bodo pokrajine financirale. Spomnil je tudi na veliko možnost zadolževanja: "Menimo, da se je treba vrniti na področje argumentov in tak projekt dobro pretehtat," je še dejal Golobič.

Rešitve, ki pa iz samih vsebinskih razlogov niso dobre in pretehtane

Golobič meni, da gre pri predlagani pokrajinski zakonodaji "za politično realnost, ki izhaja iz trenutne sestave državnega zbora, in neke ocene ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivana Žagarja, da bi v tem sporu lahko pridobil 60 poslank in poslancev, da podprejo predlagane vladne rešitve, ki pa iz samih vsebinskih razlogov niso dobre in pretehtane ter potencialno prinašajo veliko finančno nevarnost za Slovenijo".

Glede optimalnega števila pokrajin je Golobič dejal, da število ni tako pomembno kot to, kaj bodo pokrajine prinesle, kakšne naj bodo njihove pristojnosti, kaj bo pri tem storila država, kdo bo to plačal in ali bodo konkurirale za evropska sredstva. "Zdaj se zdi, da pokrajine služijo predvsem idejam nekaterih funkcionarjev, ki bi radi postali mestni glavarji oziroma pokrajinski funkcionarji, medtem ko prava vsebina ostaja ob strani," je še dejal.

Usoda pokrajinske zakonodaje negotova

Koalicijska večina je odločila, da bo državni zbor tudi prvo branje zakona o ustanovitvi pokrajin opravil na potekajočem zasedanju konec tega tedna. Glede na današnje izjave opozicije, ki se je enotno zavzela za umik zakona z dnevnega reda zasedanja, pa je usoda pokrajinske zakonodaje negotova.

Z zakonom o ustanovitvi pokrajin naj bi na območju države ustanovili 14 pokrajin, določili njihova območja in sedeže. Gre za ključen zakon, saj ga bosta morali podpreti dve tretjini navzočih poslank in poslancev. Dvotretjinsko večino bo treba zagotoviti tudi za sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, ki ga bo DZ sprejemal po prvi obravnavi. Sicer se postopek o zakonu ustavi.

Rupel: Za objavo dokumenta MZZ politični nameni

"Zaradi tega imamo zdaj težave z našimi sogovorniki, predvsem v ZDA, ki nam najbrž ne bodo več zaupali svojih stališč," je v pogovoru za TV Slovenija izjavil zunanji minister Dimitrij Rupel. Dodal je, da bodo na ministrstvu poskušali to škodo omejiti, izvedli so že določene kadrovske ukrepe in preiskavo, s tehničnimi ukrepi pa bodo preprečili morebitne nadaljnje zlorabe. Rupel je še dejal, da je o zadevi že govoril z ameriško stranjo in jim jo pojasnil.

Glede namigov o pritiskih ZDA na Slovenijo je Rupel dejal, da je današnja razprava na zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju dokazala, da je slovenska politika del evropske politike. "Mi se usklajujemo znotraj Evropske unije, takšno usklajevanje je zelo težko, kar je dodaten dokaz, da gre samo za to in nič drugega, vse drugo so čenče," je še dejal Rupel.