Medtem ko minister Virant govori o znižanju plač javnih uslužbencev zaradi izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij, sindikalist Posedi s prstom kaže tudi na nekdanjega premierja Boruta Pahorja.
Potem ko je sodišče dokončno odločilo, da mora država izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij javnim uslužbencev za nazaj, predsednik sindikata Pergam Janez Posedi pravi, da so sindikati ves čas zatrjevali, da se bo to zgodilo.
Pahor je bil šef vlade, Bratuškova direktorica proračuna
"Jaz bi o tem povprašal gospoda Pahorja, ker je razlagal, kakšne bodo rešitve," nam je dejal Posedi in tako opozoril na vlogo zdajšnjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki je leta 2010 vodil vlado. Sindikalist opozarja tudi na odgovornost premierke Alenke Bratušek, ki se je s sindikati kot direktorica direktorata za proračun finančnega ministrstva pogovarjala skupaj s takratno ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs.
Kdor bo tožil, bo zmagal
"Pričakujem, da bodo tisti, ki so bili akterji, vključno s Pahorjem, prevzeli odgovornost za to, ker smo jih na to opozarjali," je dejal Posedi. Na vprašanje, ali so se sindikati pripravljeni pogovarjati o postopnosti izplačil, predsednik sindikata Pergam pravi, da je zdaj na vrsti vlada, ki mora priti s predlogi. "Zelo težko karkoli komentiramo, ker bo tožbo dobil vsak, ki bo zdaj šel na sodišče."
Ko premierka trka na sindikalni razum
Minister za notranje zadeve Gregor Virant napoveduje, da bo denar za to obveznost država lahko dobila le z znižanjem plač javnih uslužbencev, premierka pa upa, da se tudi sindikati zavedajo razmer. S tem "novim dejstvom" se bodo na vladi soočili in "absolutno morali poiskati rešitev", vendar v okviru predvidenega primanjkljaja v proračunih za leti 2014 in 2015.
Virant je napovedal, da bodo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj izplačali vsem javnim uslužbencem in ne le članom sindikata državnih organov, ki jim je uspelo pravico dobiti po sodni poti. "To je edino logično, razlike ne moremo delati. To bi bila izrazita neenakost pred zakonom," je dejal.
Mogoče pa le ne bo 170 milijonov
Sam sicer pričakuje, da bo končni strošek nekoliko nižji od ocenjenih 170 milijonov evrov, a dejstvo je, da država tega denarja nima. Zato se bodo s sindikati poskušali dogovoriti o odlogu izplačil, po Virantovih besedah pa bo treba tudi linearno znižati plače javnih uslužbencev.
Dobiš tožbo, plača pa se ti zniža
"Če bi šli v takojšnje izplačilo, bi morali plače znižati za kašnih pet odstotkov, če to zamaknemo na nekaj let, pa bi morda lahko govorili o enoodstotnem znižanju plač v javnem sektorju," je ocenil. Kot pravi, razmišljajo o tem, da bi pripravili zakon o načinu izvršitve te obveznosti, s katerim bi določili obročno izplačevanje, seveda pa se bo treba o tem dogovoriti s sindikati.
Za sindikat državnih organov Virantove izjave o potrebnem zniževanju plač licemerne
Izjava ministra Viranta, da država denar za odpravo plačnih nesorazmerij lahko dobi le z znižanjem plač v javnem sektorju, je za sindikat državnih organov licemerna in žalitev za socialno partnerstvo. Pogovore o izvedbi izplačila načrtujejo prihodnji teden, odlog ali obročno odplačevanje pa pogojujejo z ukrepi vlade pri davčnih oazah.
Ščernjavič poudaril, da je sodba vrhovnega sodišča zahtevna
Sekretar sindikata Drago Ščernjavič je poudaril, da je sodba vrhovnega sodišča zahtevna in je še niso natančno proučili, je pa jasno, da je zadeva glede izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za državne uradnike zdaj končana. O tem, kdaj in kako bi izvedli izplačilo, pa se bodo pogovarjali predvidoma prihodnji teden, je še napovedal. Ob tem je Ščernjavič notranjega ministra Viranta pozval, naj najprej temeljito prouči sodbo, preden daje konkretnejše izjave in napovedi. Ni namreč "tako preprosto kar tako znižati plače" v javnem sektorju, je dodal.
Morebiten odlog izplačila ali možnost obročnega odplačevanja pa sindikat po Ščernjavičevih besedah pogojuje s tem, "ali, koliko in kaj" bo država naredila pri zajezitvi sive ekonomije in pri zajemanju denarja iz davčnih oaz. Ko bodo vlada in poslanci na tem področju potegnili kakšno potezo, pa bi se lahko resno usklajevali, je pojasnil in omenil možnost predloga, da bi na sindikalni strani sami napisali zakonski predlog, kako priti do sredstev iz davčnih oaz.
"Mi smo šli na roko državi, ne država nam"
Za predsednika sindikata Frančiška Verka pa je to, da Virant "že vnaprej grozi" z znižanjem plač, licemerje. Spomnil je, da je bila sodba višjega delovnega in socialnega sodišča pravnomočna že spomladi, a v sindikatu niso začeli izvršb, čeprav bi lahko dosegli izplačilo vsaj za svoje člane. "Mi smo šli na roko državi, ne država nam," je dejal.
Ščernjavič in Verk sta se dotaknila tudi Virantove napovedi, da bodo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij izplačali vsem javnim uslužbencem, ne le državnim uradnikom, ki jim je uspelo pravico dobiti po sodni poti.
"Mogoče nekateri, ko govorijo o tako imenovani Pirovi zmagi, to zmago malo zavidajo"
Kot je pojasnil Verk, sicer nima nič proti temu, saj da je Virant verjetno to napovedal "zaradi ljubega miru" na področju javnega sektorja. A vendarle bi po njegovem mnenju s tem izplačilom največ dobilo uradništvo, zato jim "mogoče nekateri, ko govorijo o tako imenovani Pirovi zmagi, to zmago malo zavidajo". "Nekdo pač mora pred svojim članstvom upravičiti, zakaj ni sprožil nekih pravnih sredstev, kot smo jih mi," je povedal.
Ščernjavič pa je napovedal, da bo sindikat v prihodnjih dneh odprl poseben bančni račun, sklad Solidarnost, kamor bodo člani sindikatov lahko nakazovali sredstva za "izvajanje solidarnosti" v prihodnje. Kot pravi, so namreč v sindikatu imeli veliko stroškov s tožbami, so pa v tem trenutku edini, ki jim je uspelo, da je država na vrhovnem sodišču v tej zadevi izgubila spor. Zato javne uslužbence poziva, da – če oziroma ko bo na vrsti izplačilo – vsaj dva odstotka tega denarja namenijo omenjenemu skladu.
2
