Pahor: Imeli smo sanje. Ali jih danes nimamo več? (FOTO)

Ali so današnje stiske razkrojile nekdanjo enotnost do nepopravljive škode! Ne, je v slavnostnem govoru na osrednji proslavi ob dnevu državnosti dejal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Tako kot smo si državo priborili jo lahko tudi zapravimo, a to je odvisno samo od nas samih. "Še vedno smo gospodarji svoje usode. Tako mora ostati vekomaj. To je naša moralna in državljanska dolžnost do naših pogumnih in domoljubnih prednikov in zlasti do naših otrok. Njim pa teh sanj nimamo pravice vzeti," je dejal.

"Mora nam uspeti, vse drugo bi bila sramotna izdaja" Predsednik ocenjuje, da so se vlada, parlament in druge institucije na krizo zganile v pravo smer, a prepočasi in dostikrat premalo odločno. Kot je dejal, gre zdaj za to, da še dovolj zgodaj povrnemo zaupanje ljudi v državo in njene ustanove, v integriteto političnih, gospodarskih, pravnih in drugih odločevalcev, preden bi utegnilo biti prepozno. Imamo dovolj izkušenj, znanja in popolne predanosti tej nalogi."Preprosto nam mora uspeti. Vse drugo bi bila sramotna izdaja. In Slovenci se nikoli ne predamo. Zaradi te naše pregovorne upornosti in junaštva smo stali in obstali," je dejal na osrednji državni proslavi na predvečer dneva državnosti.

Po njegovih besedah ta kriza ni najtežja narodova preizkušnja v naši zgodovini, je pa tako zahtevna, da "za našo novo zmago znova terja veliko složnosti, medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, samozavesti in velikopoteznosti". Skratka, vse tisto, kar je globoko v nedrjih naše države, je dodal.

"Boriti se moramo na dveh frontah" Kot je pojasnil, se moramo boriti na dveh frontah. Sami moramo rešiti tisti del svojih težav, ki smo jih sami tudi povzročili, poleg tega pa moramo aktivno sodelovati pri reševanju naših skupnih evropskih težav, saj da je uspešna prihodnost Evrope tudi naša najboljša prihodnost. Opozoril je, da ne smemo nikoli pozabiti, da je bila naša nacionalna ideja tesno povezana z evropsko.

Dejal je tudi, da je ideja Slovenije utemeljena na spravi, pri tem pa opozoril, da ne gre samo za državo, pač pa za presežek - domovino. "Gre za občutek pristne skupnosti, ki jo ne utemeljujejo samo pravice in dolžnosti, ampak srčna pripadnost skupnosti," je prepričan. Domovina smo mi vsi skupaj kot dom in družina, je dodal predsednik. Zato je po njegovem mnenju treba znova in znova spomniti ter opomniti na pomen iskrene volje za sodelovanje, složnost in enotnost takrat, ko gre za državo in domovino.

Politične in druge razlike so del normalne politične družbe Politične in druge razlike so del normalne politične družbe, tudi naše. Preseganje teh razlik in oblikovanje enotne politične volje pa je v izjemnih razmerah del zrele demokratične družbe, je izpostavil. "Kompromisi v skupno dobro niso znak šibkosti, temveč moči. Sedanji čas ne oprošča šibkosti. Zdaj je trenutek, ki zahteva vse naše moči," je še dodal.

Ko nas bodo čez leta otroci in vnuki spraševali, kako nam je uspelo zbrati toliko moči, da smo se varno in uspešno izvlekli iz največje krize po drugi svetovni vojni pa jim bomo po Pahorjevih besedah povedali, da smo se znali učiti iz izkušenj, da nas ni bilo strah in da nismo nehali verjeti v boljši in bolj pravičen svet.

Dobra stran krize, da je razgalila škodljive posledice tranzicije V času samostojnosti smo Slovenci po Pahorjevih besedah dosegli zavidljive uspehe, a resnici na ljubo, so nas ti uspehi zaslepili, zato so se razrasli številni negativni pojavi, ki jih nismo znali videti ali zgolj obvladati. Pahor je nadaljeval, da je bila edina dobra stran krize ta, da je razgalila škodljive posledice tranzicije in jih tudi bolj ali manj ustavila. A občutek, da so bili ljudje ogoljufani, je ostal. "Vlada in pristoje institucije so se dvignile in začele ukrepati, a dostikrat prepočasi in premalo odločno. Zdaj je še čas, da povrnemo zaupanje v državo in njene ustanove. Imamo dovolj izkušenj, znanja in predanosti temu narodu. Mora nam uspeti," je dejal Pahor in dodal, da se Slovenci nikoli ne predamo, zato smo tudi ostali in obstali.

Veber: Za vrnitev na pot uspeha potrebni čas, potrpežljivost, razum in konsenz Pred osrednjo proslavo je DZ dan državnosti obeležil s slavnostno sejo. Predsednik DZ Janko Veber je v svojem govoru dejal, da nas je kriza močno prizadela, za vrnitev na pot uspeha pa bo potrebnega precej časa in potrpežljivosti, predvsem pa veliko razuma in konsenza, ki bo omogočil, da bomo predvsem navzven nastopali usklajeno, samozavestno in prepričljivo.

Ob tem je spomnil, da je samostojna država, katere ključni cilji so bili tudi gospodarska uspešnost, blagostanje in socialna enakost, prav v dvorani, v kateri je danes potekala slavnostna seja DZ, leta 1991 postala resničnost. Dodal je, da so bili takrat naše vodilo visoko postavljeni cilji, ki smo jih tudi uresničevali. "Leto za letom smo dosegali zavidljive uspehe in veljali za najuspešnejšo tranzicijsko državo, za evropsko 'zgodbo o uspehu'," je poudaril.

"Na prvi pogled se zdi, kot da smo se znašli v brezizhodnem položaju" A gospodarska kriza je prizadela tudi Slovenijo, najbolj silovito pa je udarila ravno po tistih, ki so zanjo še najmanj krivi. "Vrsta podjetij je propadla, število brezposelnih je skokovito naraslo, življenjski standard je padel. Na prvi pogled se zdi, kot da smo se znašli v brezizhodnem položaju," je v govoru dejal predsednik DZ in dodal, da je čutiti, da se med državljankami in državljani širi prepričanje, da država ne deluje v njihovo dobrobit.

Zato se lahko po njegovih besedah skupaj z državljani upravičeno sprašujemo, kakšna bo naša prihodnost, kakšno državo sploh hočemo in potrebujemo? Sam meni, da potrebujemo državo, katere aparat bo deloval v dobrobit njenih državljanov. "Potrebujemo državo, ki bo vključevala, priznavala in spoštovala različnost, ki bo na ustaven način zagotavljala blaginjo in človekove pravice ter temeljne svoboščine, državo, ki bo garant svobode tako posameznikom kot tudi posameznim, na njen rob odrinjenim družbenim skupinam".

"Ključna enotna vizija o smeri razvoja" Kot je izpostavil, je ključna skupna, enotna vizija o tem, kakšna naj bo smer razvoja slovenske družbe. Oblikovanje ambicioznega, a uresničljivega koncepta prihodnjega razvoja je nujno, je dejal. Prepričan je, da smo vse našteto sposobni doseči sami. Verjame tudi, da lahko s tem, da ponovno v ospredje postavijo državljane, njihove interese in njihove potrebe povrnejo zapravljeno zaupanje v različne državne institucije.

"Razgaljena dvoličnost EU" Pričujoča kriza je po Vebrovih besedah razgalila tudi precejšno mero dvoličnosti Evropske unije, ki "skuša neučakanost plenilskih mednarodnih finančnih trgov pomiriti ne glede na ceno, ki jo ob tem plačujejo njene članice, njeni državljani". Tudi Slovenija je, kot pravi, deležna precejšnjih, tudi pretiranih pritiskov EU in to kljub dejstvu, da so v izhod iz krize vložena precejšnja in iskrena prizadevanja. "A Slovenci smo že večkrat v zgodovini dokazali, da smo, znamo in zmoremo biti samozavestni. Prav to nam je velikokrat omogočilo preživetje. V zgodovini smo v Evropi že imeli zaveznike in prijatelje in tega si želimo in zaslužimo tudi danes," je med drugim poudaril.

Ob polnem zavedanju, da moramo v teh trenutkih ostati z nogami trdno na tleh, pa ga skupne pretekle izkušnje vendarle navdajajo z optimizmom. Ne nazadnje to z vsakodnevnimi prizadevanji po njegovih besedah dokazujejo tudi desettisoči prostovoljcev - od gasilcev do krvodajalcev in drugih. "Solidarnost, srčnost in predanost so ponovno vzdramljene vrednote," je prepričan Veber.

"Kriza je, a je premagljiva" Kriza je premagljiva in premagamo jo lahko sami, s svojimi lastnimi močmi in znanjem, z zaupanjem, iskrenim medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem, predvsem pa z dialogom in odgovornim ravnanjem na vseh ravneh, je sklenil predsednik DZ.

Seje so se med drugim udeležili še predsednica vlade Alenka Bratušek, predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Zato pa se seje niso udeležili poslanci SDS, ki so se odločili dan državnosti proslaviti na slovesnosti v Celju zaradi nasprotovanja povabilu praporščakov, ki nosijo rdečo zvezdo.