Opozicija za nujno sejo odbora o izbrisanih

Seja je po njegovem potrebna zaradi napovedi predsednika odbora Iva Vajgla, da bo država t.i. izbrisanim začela izdajati odločbe in da jim bodo izplačane odškodnine. "Vajgl je dokazal, kako malo mu pomenijo vrednote osamosvojitve" Po prepričanju Grimsa je šlo pri Vajglovih izjavah za simbolično dejanje, saj je izdajanje odločb in izplačilo odškodnin napovedal "prav v kraju, kjer je bil sprejet sklep za napadu na samostojno državo Slovenijo". To je po njegovem zato očiten dokaz, kako malo nekaterim pomenijo vrednote osamosvojitve. "Z namenom, da se to razčisti in da se pogleda, kako je z vprašanjem kompetenc pri tem, zahtevamo nujno sejo odbora," je dejal in dodal, da odbor za zunanjo politiko o tem, kar je govoril Vajgl, ni razpravljal.

V zvezi z zahtevo za sklic nujne seje OZP se je v izjavi za javnost oglasila tudi SLS. Kot so zapisali v stranki, so se za sopodpis zahteve odločili zato, ker Vajgl v imenu zakonodajnega telesa, ki ga predstavlja v Beogradu, daje obvezujoče izjave.

Za SLS sprejemljiv le ustavni zakon Ob tem v SLS poudarjajo, da zagovarjajo rešitev vprašanja izbrisanih "le z ustavnim zakonom, to je na enak način, kot se je ob samostojnosti uredilo status za državljane Slovenije in za tiste, ki so z osamosvojitvijo postali tujci na slovenskem ozemlju". Ob tem zanikajo, da bi šlo pri vprašanju izbrisanih za kršitve človekovih pravic. Po njihovem ima namreč država pravico "postaviti pogoje, pod katerimi sprejme tujce med državljane in jim dovoli bivati na področju države".

Grims sprašuje Kresalovo, ali priznava izid referenduma

Grims je sicer na ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem jo sprašuje, ali njeno ministrstvo priznava izid zakonodajnega referenduma o izbrisanih, na katerem je večina glasovala proti izdaji odločb, in zakaj ignorira mnenje vrste najbolj uglednih ustavnopravnih strokovnjakov.

Grims sprašuje ali MNZ sploh priznava referendumski izid MNZ po Grimsovih besedah glede na izjave generalnega sekretarja na MNZ Gorana Klemenčiča ponovno uveljavlja "lahkomiselno" izdajo odločb izbrisanim, proti kateri je na zakonodajnem referendumu leta 2004 glasovalo več kot 94,6 odstotka ljudi. Zato Kresalovo sprašuje, ali MNZ sploh priznava referendumski izid.

Kot je pojasnil, Klemenčičeve besede, "da vprašanje t.i. 'izbrisanih' na ministrstvu že rešujejo in da se bodo držali odločbe ustavnega sodišča 'kot pijan plota'", pomenijo, da gre tu za "očitno izigravanje demokratičnih principov in temeljnih vrednot državnosti".

Grims: MNZ ignorira mnenje uglednih strokovnjakov Grims v pismu Kresalovo tudi sprašuje, zakaj MNZ "z napovedanim načinom izdaje odločb t.i. 'izbrisanim' očitno ignorira mnenje vrste najbolj uglednih strokovnjakov s področja ustavnega prava", med katerimi je omenil tudi Rajka Pirnata, Franceta Bučarja, Mira Cerarja, Toneta Jerovška in Igorja Kaučiča. Ti so, kot je poudaril, "že leta 2003 med drugim opozorili, da je ustavno pravno sporno izdajanje odločb na osnovi neposrednega temelja odločbe ustavnega sodišča in torej brez sprejetja ustreznega zakona, saj tako ravnanje MNZ 'ni skladno z načelom delitve oblasti iz 3. člena ustave'".

Klemenčičeve besede, da se z vprašanjem odškodnin na MNZ "sploh ne ukvarjajo" po Grimsovem mnenju kažejo na lahkomiselnost dosedanjega pristopa, zato Grims sprašuje, ali je takšno ravnanje odgovorno do davkoplačevalcev in ali se bo vidik odškodnin še naprej zanemarjalo.

Že v prejšnji vladi so si prizadevali za razrešitev vprašanja izbrisanih Kot je še spomnil, so si v SDS v mandatu prejšnje vlade prizadevali za razrešitev vprašanja izbrisanih "s sprejetjem ustavnega zakona, ki bi omogočal konkretno preučitev vsakega posamičnega primera posebej", kar je "ključnega pomena zato, ker gre za heterogeno skupino ljudi".

Amnesty International: S popravo krivic država ne sme odlašati

AI Slovenije, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, Slovenska filantropija, Socialni center Rog ter Studio Poper pozivajo vlado, naj prične nemudoma reševati še vedno neurejeno področje izbrisa. Po njihovem mnenju je v prvi vrsti treba priznati, da so bili izbris in njegove še trajajoče posledice huda kršitev človekovih pravic, ki so globalna vrednota in moralna podstat sodobne družbe.

"Poprava krivic naj vsebuje tudi odškodnine vsem posameznikom" Ob tem omenjene organizacije opozarjajo, da skoraj 17 let po izbrisu prizadeti še vedno niso doživeli celovite poprave krivic. Slovenske oblasti zato pozivajo da izrecno in javno priznajo diskriminatorno naravo izbrisa, z retroaktivno veljavo podelijo status stalnega prebivalstva vsem izbrisanim ljudem, poprava krivic pa naj vsebuje tudi odškodnine vsem posameznikom, ki jih je prizadel izbris ter rehabilitacijo posameznikom, katerih telesno in duševno zdravje je bilo prizadeto zaradi izbrisa.

Poziv oblastem k ustanovitvi neodvisne preiskovalne komisije Slovenske oblasti tudi pozivajo k ustanovitvi neodvisne preiskovalne komisije, ki naj temeljito preišče okoliščine, ki so vodile do izbrisa. Ob tem predlagajo, da naj ta komisija zbere informacije in podatke o ljudeh, ki jih je izbris prizadel, ter pregleda in analizira, kako je izbris vplival na človekove pravice izbrisanih posameznikov.

Podpisniki državo tudi pozivajo, da mora zanikati neresnične mite, ki v nekaterih javnostih še vedno veljajo ter podati sporočilo, da izbrisani niso sami krivi za svoj položaj, da pri izbrisu ni šlo za vprašanje državljanstva, da izbrisani niso agresorji in da odškodnine niso edini ali poglavitni ukrep poprave krivic.