Odvetnik: Nekateri zavrnjeni veleposlaniški kandidati se lahko znova prijavijo na razpis

Mediji so v torek poročali, da so se nekateri kandidati za veleposlanike, katerih imenovanj v petek predsednik republike Danilo Türk ni potrdil, obrnili na odvetniško pisarno Čeferin in jo zaprosili za izdelavo pravnega mnenja. Čeferina naj bi za pomoč prosil tudi Dimitrij Rupel Med zavrnjenimi kandidati, ki so se obrnili na pisarno Čeferin, naj bi bila po poročanju medijev tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil kandidat za veleposlanika na Dunaju, in Boruta Trekmana, kandidata za veleposlaniško mesto v Berlinu. Po poročanju današnjega Dela naj bi se na odvetniško pisarno obrnili najmanj trije izmed sedmih zavrnjenih kandidatov za veleposlanike.

V pravnem mnenju odvetniška pisarna Čeferin meni, da njihove stranke v celoti izpolnjujejo zakonske pogoje in se tako lahko prijavijo na ponovljene razpise za veleposlaniška mesta. Zakon o zunanjih zadevah, ki določa, da morajo biti kandidati za veleposlanike zaposleni na MZZ najmanj sedem let, naj bi po mnenju odvetniške pisarne predpisoval le pogoj časa službovanja na ministrstvu, pri čemer pa ni predpisano, da mora kandidat vso predpisano dobo doseči kot javni uslužbenec. Zato naj ne bi bilo nobene zakonske ovire pri tem, da se v čas službovanja všteje tudi službovanje v funkciji ministra.

Kandidati nimajo možnosti neposredne tožbe Kot pa je v obrazložitvi še dodal direktor pisarne Peter Čeferin, so ob analizi ustave in drugih predpisov ugotovili, da kandidati nimajo možnosti neposredne tožbe, s katero bi predsednika države v podpis ukaza prisili, še piše na spletnih straneh RTV Slovenija.

"Lahko zahtevajo povrnitev škode" Je pa Čeferin za Radio Slovenija povedal, da bi zavrnjeni kandidati, če bi dokazali, da gre za dejanje, ki posega v njihove človekove pravice, v upravnem sporu pred pristojnim sodiščem lahko zahtevali ugotovitev nezakonitosti dejanja, povrnitev škode in vzpostavitev zakonitega stanja. Ob tem je Čeferin po poročanju Radia Slovenija še poudaril, da je odločitev za tožbo ali ne v rokah klientov.

Predsednik republike Danilo Türk minuli teden ni potrdil sedmih kandidatov za veleposlanika, med katerimi so poleg Rupla in Trekmana še kandidati za veleposlanike v Washingtonu (Matjaž Šinkovec), Bratislavi (Aleš Balut), Kijevu (Andrej Benedejčič), Moskvi (Robert Kokalj) in Teheranu (Primož Šeligo).

Kot ustrezne pa je Türk ocenil pet kandidatov, ki jih je za veleposlanike tudi imenoval, in sicer za Koebenhavn (Bogdan Benko), Prištino (Jožef Hlep), Helsinke (Tone Kajzer), Haag (Leon Marc) in Bruselj (Anita Pipan). Kot so ob Türkovi odločitvi med drugim sporočili iz njegovega urada, nekateri kandidati "ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, nekateri nimajo dovolj strokovnih izkušenj, nekateri pa s svojim ravnanjem niso izkazali kvalitet, ki jih veleposlanik mora imeti, pri nekaterih izmed njih pa je izkazanih celo več navedenih pomanjkljivosti."

Tudi če bi spremenili zakon, Türk Rupla ne bi imenoval Türk je sicer v torek za Radio Slovenija poudaril, da donedavnega zunanjega ministra ne bi potrdil za veleposlanika, tudi če bi ustrezno spremenili zakon o zunanjih zadevah. Kot razlog za to pa je navedel pomanjkanje zaupanja vanj. Vprašanje veleposlanikov bo sicer na četrtkovi seji obravnavala vlada. O tem bo po seji vlade spregovoril premier Borut Pahor, ki je nedavno že pojasnil, da glede vprašanja veleposlanikov nima enakega mnenja kot Türk.