Sobota, 22. 12. 2007, 8.55
8 let, 7 mesecev
Odmevi na proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Nekaterim se je zdelo prav, da je omenil vse, ki so se borili za samostojnost, drugi pa so bili mnenja, da tematika, ki jo je v govoru izpostavil Janša, ne sodi na tako praznovanje.
Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak je v Janševem govoru sicer pogrešal nekoliko bolj optimističen pogled. Po njegovih besedah bi bilo bolje, "da gremo naprej in pozabimo stvari, ki so se dogajale". Pri tem je poudaril: "Veliko smo dosegli, zato je prav, da optimistično zremo v prihodnost. Strinjam pa se, da je treba nekatere stvari urediti. Tudi z zakonodajo, če ne drugače."
"Te teme namreč sodijo v drug čas, v drug prostor in v drug kontekst"
Po mnenju Aurelia Jurija je predsednik vlade v govoru načel temo, "ki ne sodi v ta dan in tako praznovanje", saj gre za temo, ki je preveč boleča, in o kateri poteka veliko polemik tako v državnem zboru kot javnosti. "Moralizirati o krivdi, da se ta problem ne reši in moralizirati na način, da jasno nakažeš drugo stran, ki da je kriva za to, da se ta problem ne odpravi, je seveda nespodobno," je dejal Juri. In dodal: "Te teme namreč sodijo v drug čas, v drug prostor in v drug kontekst."
Erjavec: Menim, da bi morali svoj pogled usmeriti v prihodnost
Minister za obrambo in predsednik DeSUS Karl Erjavec si je po proslavi zaželel, da bi bil Janšev govor bolj optimističen. "Očitno imamo različne resnice, zaradi česar prihaja do delitev, kar pa ni dobro. Menim, da bi morali svoj pogled usmeriti v prihodnost, v prihodnost za mlade in tudi v prihodnost za starejše. To so teme, s katerimi bi sem morali ukvarjati," je ocenil Erjavec.
Po mnenju Erjavca bi bilo sicer prav, da bi sprejeli t.i. vojne zakone, "ki bi lahko zaprli ta vprašanja". "Vendar moram kot predsednik DeSUS jasno povedati, da je treba sprejeti zakonodajo, ki bo odražala resnico o takratnem dogajanju," je poudaril. Zgodovina je sicer po besedah Erjavca znana: "Jasno je, kateri so bili tisti dogodki, ki so nas pripeljali do lastne države. To so general Maister, partizanski odpor in vojna za Slovenijo."
Peterle se zaveda, da se sprave ne da ukazati
Evropski poslanec Lojze Peterle nujnost, da Slovenci pokopljemo mrtve in zapremo ta del naše zgodovine, vidi v tem, da se takšne razprave vedno znova vračajo na politično prizorišče, kar po njegovem pomeni, da "tukaj očitno nekaj manjka". Peterle se zaveda, da se sprave ne da ukazati, še manj se o njej pogajati. "So pa stvari, ki so civilizacijsko kulturne narave, kot je sam pokop ljudi in spoštovanje do ljudi," je dejal.