Odbor za notranjo politiko prekinil razpravo o resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmih

V dozdajšnji razpravi je sicer največ polemike povzročilo dopolnilo koalicije, po katerem bi iz besedila resolucije v celoti črtali besedilo resolucije EP.

Cukjati: Sprava predstavlja kohezivno silo EU France Cukjati je v imenu predlagateljev, tj. poslanske skupine SDS, uvodoma pojasnil, da bi slovenski parlament s predlagano resolucijo podprl resolucijo EP. Hkrati bi vlado pozvali, naj 23. avgust razglasi za dan spomina žrtve vseh totalitarnih spominov. Resolucija EP je po njegovi oceni pripravljena taktno, saj se ne "spušča v zgodbe posameznih nacij in se izogiba temu, da bi razlagala posamezne zgodovinske dogodke".

Po Cukjatijevih besedah resolucija EP navaja, da napačne zgodovinske razlage predstavljajo odmik od načel, na katerih temelji EU. Evropsko združevanje namreč po navedbah resolucije temelji na trpljenju narodov v prejšnjem stoletju, "zato je razumevanje in spomin na to preteklost, obsodba krivcev in počastitev žrtev, temelj sprave, ta pa predstavlja kohezivno silo EU".

Evropa po navedbah resolucije EP, tako Cukjati, tudi ne bo združena, "če ne bo znala najti enotnega pogleda na zgodovino in če ne bo znala izvesti poglobljenih razprav o zločinih totalitarizmov v preteklem stoletju".

Stalni spomin na dogodke kot opomin Opozarja pa tudi, da je treba stalno obnavljati spomin na dogodke, kot opomin, da se ne bi več nikoli zgodili, in poudarja potrebo po odprtju arhivov in razčiščenju zgodovine ter ustanovitvi vseevropskega dokumentacijskega centra o žrtvah vseh totalitarnih režimom.

S predlagano resolucijo, s katero bi izrazili podporo resoluciji EP, predlagatelji po Cukjatijevih navedbah ne želijo, da se z njo določa, kako je treba te stvari urediti v Sloveniji, ampak želijo le "razpravo o demokratičnem sistemu evropskega sveta".

V svojem mnenju k resoluciji vlada ocenjuje, da način potrjevanja resolucije EP v slovenskem parlamentu ni primeren. Po njenem je DZ zastopnik suverenosti Slovenije, ki oblikuje in sprejema lastne resolucije. Prav tako po njenem mnenju ni primerno, da potrjuje resolucije, pri sprejemanju katerih sam ni sodeloval.

Grims: Navzven kažemo eno podobo, na znotraj na nek drug obraz V razpravi sta največ polemike povzročili dve dopolnili poslancev koalicije. Po prvem bi v resolucijo namesto zapisa, da DZ podpira resolucijo EP, zapisali zgolj določbo, da se je z njo seznanil, po drugem pa bi iz resolucije v celoti črtali besedilo resolucije DZ.

Branko Grims (SDS) je ocenil, da gre v resoluciji predvsem za vrednote, na katerih mora sloneti vsaka politika, sicer se sprevrže v totalitarizem. S podporo resoluciji DZ bi po njegovem oblikoval neko vrednostno izhodišče, "ki bi moralo biti samoumevno za vsakogar, ki se ima za evropskega politika". "Sramotno dopolnilo" o črtanju besedila resolucije EP iz predlagane resolucije, pa po njegovem veliko pove o političnem položaju v Sloveniji v tem trenutku: "Kaže, da navzven kažemo eno podobo, na znotraj na nek drug obraz."

Cveta Zalokar Oražem (Zares) je poudarila, da dopolnilo o črtanju besedila resolucije EP ne pomeni zanikanja resolucije.

Andreju Magajni (SD) se zdi vprašljivo, zakaj bi DZ potrjeval nekaj, kar je že potrjeno. Prav tako se sprašuje, zakaj se seznanjati z nečim, s čimer so avtomatično seznanjeni. Prav tako se mu resolucija EP ne zdi dovolj uravnotežena in je bila po njegovem pisana predvsem za obsodbo komunističnih režimov.

Irglova: V Sloveniji še danes nismo zmogli objektivnega pogleda na svojo zgodovino Eva Irgl (SDS) je ocenila, da v Sloveniji še danes nismo zmogli objektivnega pogleda na svojo zgodovino, ampak temeljimo na enaki ideološko predstavljeni resnici, "zato imamo nekatere težave, tudi ali pa predvsem na področju demokracije". Slovenija kot predsedujoča Svetu Evrope bi morala biti zgled, ki bi pokazala, da obsoja vse totalitarne režime. Ob tem je spomnila, da je podobno resolucijo sprejel tudi Svet Evrope.

Potrč: Razprava o resoluciji v Slovenijo vnaša nemir Miran Potrč (SD) je ocenil, da vsebina resolucije EP ni problematična, zato bi bila po njegovem sprejeta brez težav, če njene vsebine ne bi presajali v razmere v Sloveniji. Tako po njegovem razprava o resoluciji slovensko javnost razdvaja in vanjo vnaša prepir. Dejal je tudi, da ne pristaja na obsodbe opozicijskih poslancev, da v vladnih strankah ne pristajajo na moralne vrednote Evrope, da je treba obsoditi zločin in izraziti spoštovanje do žrtev.

Navedbe, da bi bilo bolj smiselno, če bi DZ sprejel lastno resolucijo, se zdijo nesmiselne Jožefu Jerovšku (SDS). Ob tem je spomnil, da so tisti, ki danes zagovarjajo takšno stališče, zavrnili resolucijo, ki je bila pripravljena na podlagi "slovenski javnosti popolnoma zamolčane" resolucije sveta Evrope o razgradnji totalitarnih režimov iz leta 1996. "Enkrat se boste morali pred ljudstvom soočiti s tem, ali ste Evropejci ali ne, ker kdor želi danes prečrtati evropsko resolucije, se sprašuješ, ali je včeraj prišel iz Zakavkazja," je dejal.

Majda Potrata (SD) je menila, da je resolucija EP dokument, ki ga ni mogoče spreminjati. Ta resolucija je ena od vrste resolucij, ki jih DZ dobiva po vsakem zasedanju EP. Ker so bili z njo poslanke in poslanci že seznanjeni, je po njenem nesmiselno govoriti, da so besedilo resolucije EP črtali iz resolucije.

Ker se je v dvorani, kjer je zasedal odbor, ob 14. uri začela seja drugega delovnega telesa DZ, je odbor sejo prekinil in jo bo po besedah predsednika Vinka Gorenaka predvidoma nadaljeval v sredo ob 9. uri.

Na razpravo v DZ se je odzvala predsednica NSi Ljudmila Novak, ki ugotavlja, "da resnične pripravljenosti za obsodbo komunističnih zločinov in za dosego narodne sprave na strani vladne koalicije ni". V NSi so prepričani, da bi DZ omenjeno resolucijo moral sprejeti, "saj bi s tem na najvišji ravni tudi v Sloveniji jasno obsodili komunistične zločine v medvojnem in povojnem obdobju, predvsem pa bi jasno začrtali vrednostna izhodišča za presojo naše totalitarne zgodovine".

V NSi obžalujejo, da vladna koalicija na resolucijo "gleda s takšnim nelagodjem in nerazumevanjem njene vrednosti". Kot je zapisala Novakova, se Slovenija ne bo mogla nikoli poenotiti, če se ne bo v popolnosti in verodostojno poučila o zločinih proti človečnosti in o grozodejstvih preteklosti, ki so se dogajala na slovenskih tleh.