Četrtek, 3. 4. 2025, 18.39
15 ur, 47 minut
Odbor DZ predlaga referendum o dodatku k pokojnini za umetnike 11. maja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Odbor DZ za kulturo je s 15 glasovi za in brez glasu proti potrdil predlog izvedbe zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti 11. maja. Poslanci bodo o razpisu zakonodajnega referenduma odločali na petkovi izredni seji DZ.
Odbor je na današnji seji sprejel predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o omenjenem zakonu, po katerem se vprašanje, ki se daje na referendumu, glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?"
Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za njegovo izvedbo, so določili torek, 8. aprila, glasovanje pa bo 11. maja, je zapisano v predlogu odloka. Ta bo sicer začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.
Prvopodpisani pod pobudo, poslanec SDS Andrej Hoivik, je na današnji seji uvodoma povedal, da se v SDS strinjajo s predlaganim referendumskim vprašanjem kot tudi z obema datumoma, ter napovedal podporo predlogu odloka tako na današnji seji kot na petkovi izredni seji DZ.
Predlagatelji: Čas za pokojnine na področju umetnosti ni primeren
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je izrazil željo, da se zakonodajni postopek čim prej konča, ne glede na rezultate referenduma. Kot je še povedal, je bilo ministrstvu podanih več vlog, ki čakajo na obravnavo. Poudaril je, da z novim zakonom ministrstvo ni predlagalo nobenega novega privilegija, ampak le ureja leta 1974 uzakonjeno pravico. Novi zakon po njegovih besedah predstavlja transparentno, enakopravno in učinkovito podeljevanje pravice do dodatka.
"Ljudje mislijo, da se s tem ukinja dodatek k pokojnini. Vendar se dodatek ne bo ukinil, ukinila se bodo samo pravila, ki jih jasneje določa novi zakon, za njegovo podeljevanje, je poudarila Tatjana Greif, poslanka Levice.
V razpravi je Anja Bah Žibert (SDS) poudarila, da v SDS menijo, da se morajo pokojnine urejati drugače in ne s parcialnimi zakoni. Menila je, da če bi bil zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti dobro pripravljen, referendum ne bi bil potreben. Hoivik je kot aroganco vlade označil, da je bil ta zakon sprejet pred pokojninsko reformo.
Iva Dimic (NSi) je povedala, da do referenduma ne bi prišlo, če bi bila upoštevana opozorila opozicije, da čas ni primeren za urejanje in dvigovanje dodatkov za kulturo. Poudarila je, da v NSi nasprotujejo kakršnimkoli dodatkom, in napovedala aktivno sodelovanje NSi v predreferendumski kampanji.
Andreja Rajbenšu (Svoboda) se ni strinjala z referendumskim vprašanjem. Pobudnikom referenduma je očitala prirejanje informacij in laži glede zakona med zbiranjem podpisov ter menila, da so ravno zato dosegli takšen odziv. Očitala jim je tudi, da dajejo lažno upanje upokojencem, ki tudi če novi zakon ne bo obveljal, ne bodo dobili niti centa več.
Bah Žibert ji je na očitek, da ljudje niso vedeli, kaj podpisujejo, vrnila vprašanje, ali ima ljudi za neumne, in dodala, da so ljudje jasno povedali, čemu nasprotujejo – dodatku pokojninam v času, ko številni upokojenci živijo pod pragom revščine.
Tudi Tatjana Greif (Levica) je izrazila nestrinjanje z vprašanjem, saj da je "navadna siva lisa". Ljudje mislijo, da se s tem ukinja dodatek k pokojnini. Vendar se dodatek ne bo ukinil, ukinila se bodo samo pravila, ki jih jasneje določa novi zakon, za njegovo podeljevanje, je poudarila.
Andrej Poglajen (SDS) je ob tem menil, da bo pojasnjevanju referendumskega vprašanja namenjena predreferendumska kampanja.
Zakon, ki ga je po vetu DS DZ vnovič potrdil konec januarja, ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter določa pogoje za njegovo priznanje.
Uveljavitvi zakona nasprotujejo v SDS, kjer menijo, da prinaša neupravičene privilegije peščici. Zato so konec marca v DZ vložili zahtevo za razpis referenduma, podprto z več kot 47 tisoč podpisi volivcev.
