Od enormno bogatih nimamo nič

Kot je znano, je državni zbor prejšnji teden po razpravi o novelah zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika ter zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora odločil, da so primerni za nadaljnjo obravnavo. Temeljni cilj predloga zakona je torej preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora. "Tako premoženje je treba osebam, ki z njim razpolagajo, odvzeti, seveda ob zagotavljanju varstva pravic tistih, ki so premoženje pridobili zakonito," so zapisali v sporočilu za javnost. Zakaj pravniki dvomijo? Vendar je iz vrst pravnih strokovnjakov slišati tudi pomisleke, predvsem o tem, kdo bo vodil preiskavo, torej davčna upava (Durs) ali policija oziroma tožilstvo. Ali je potreben kazenski postopek, da se zadeva sploh sproži? Ali pa se bo zadeva posebej in ločeno od morebitnega kazenskega postopka vodila na civilnem sodišču? Kako je z odškodninami, če osumljenec dokaže, da je premoženje zakonito, za čas, ko se mu premoženje začasno odvzame oziroma zamrzne?

Dva pogoja: sum o kaznivem dejanju in premoženje Pogoja za uvedbo finančne preiskave po predlaganem zakonu sta dva, odgovarjajo na pravosodnem ministrstvu. Prvi je, da se v predkazenskem oziroma kazenskem postopku ugotovijo sumi, da je osumljenec storil katerega od desetih kaznivih dejanj, ki jih predlagani zakon vsebuje. Drugi pa, da ima ta oseba v lasti, posesti, uporabi ali uživanju premoženje, v zvezi s katerim so podani razlogi za sum, da ga je pridobil nezakonito.

"Finančno preiskavo ob teh dveh predpostavkah odredi tožilec, ki usmerja delo policije, Dursa, carine, urada za preprečevanje pranja denarja in drugih pristojnih organov," na ministrstvu Aleša Zalarja odgovarjajo na vprašanje, kdo sploh sproži preiskavo oziroma kdo jo nato vodi.

Za začasno zavarovanje, ki ga na predlog tožilca odredi sodišče, se lahko odločijo, ko so podani utemeljeni razlogi za sum, da je nekdo storil eno od kaznivih dejanj iz predlaganega zakona. Iz podatkov in dokazov za obdobje, za katero so opravili finančno preiskavo, mora izhajati nesorazmerje med zakonitimi dohodki in realno vrednostjo premoženja in obstajati mora nevarnost, da bi oseba to premoženje uporabila za kriminalno dejavnost, ga nameravala skriti oziroma uničiti in tako onemogočiti odvzem.

Blokiranje računov, hramba, začasno upravljanje In kaj to pomeni v praksi? Osumljencu se prepove razpolaganje s premoženjem, tako da se prepovedi vnesejo v javne registre in knjige oziroma se blokirajo bančni računi. Če pa ti ukrepi ne bi zadostili namenu, pravijo na ministrstvu, se po določenih pogojih nezakonito premoženje lahko tudi fizično odvzame in shrani ali se da v začasno upravljanje.

Lojze Ude pravi, da je predlagani zakon posledica dejstva, da smo izrazili pridržek pri varšavski konvenciji glede obrnjenega dokaznega bremena: "To so kazenski postopki, po novem zakonu pa bi bili ti postopki vezani na civilni postopek, v katerem bi osumljeni s pomočjo obrnjenega dokaznega bremena dokazoval zakonitost premoženja."

Ministrstvo: Ne posegamo v pravico do zasebne lastnine Po njegovem mnenju bi bilo treba popolnoma ločiti kazenski postopek od civilnega. In predlagani zakon očitno gre v tej smeri, saj na ministrstvu pravijo, da "postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora ni kazenski ali kaznovalni postopek, temveč gre za civilnopravno posledico dejstva, da je storilec pridobil premoženje nezakonito. Prav zato, ker postopek odvzema premoženja ni povezan s kazenskim postopkom in teče proti premoženju nezakonitega premoženja, pa tudi zato, ker je bilo dejanje, s katerim je bilo premoženje pridobljeno, nezakonito že v času pridobitve, se z navedeno ureditvijo ne posega v ustavno zagotovljeno domnevo nedolžnosti kot tudi ne v pravico do zasebne lastnine".

Lastnik bo dokazoval zakonitost premoženja V običajnem jeziku to pomeni naslednje. Pravdni postopek se bo začel s tožbo, ki jo bo zoper lastnika vložil državni tožilec specializiranega tožilstva (to bo ustanovljeno šele z novim zakonom o državnem tožilstvu). Tožilec bo navedel dejstva in predlagal dokaze, ki naj bi kazali na nezakonitost izvora premoženja. Na drugi strani bo lastnik spornega premoženja domnevo nezakonitosti izpodbijal z dokazi, da je premoženje pridobil zakonito.

"Zalar je rekel, da mora obstajati vsaj sum oziroma kazenska ovadba, kar se mi zdi slabo, saj se lahko zgodi, da se kazenski postopek ustavi, da obdolženca oprostijo. Zato se mi zdi pomembno, da sta ti dve zadevi popolnoma ločeni. Sicer pa se mi zdi ideja o tem zakonu dobra, sploh ker so v svetu spravili kazenskopravno varstvo na izredno visoko raven, kar težko pripelje do nekih končnih ukrepov. Na koncu namreč država ostane brez vseh vzvodov, da bi ugotovila, kaj pripelje do tako velikih razlik v bogastvu posameznikov," je povedal Ude, ki podpira civilni postopek, ki ga kazenski ne ovira.

Hudičevo pogumni sodniki Opozarja namreč, da je pri kazenskih postopkih velika ovira dvom, ki je vedno v korist obdolženca. "Ta pojem, torej dvom, ni jasno definiran, saj se ti lahko porodi prav ob vsaki stvari. Zato mora biti sodnik hudičevo pogumen, da pri obstoju dvoma vztraja pri obsodbi in ne izreče oprostilne sodbe," pravi Ude in dodaja, da je najlažje izreči oprostilno sodbo, ki je "strokovno neoporečna".

Spretni pravniki in odškodnine "Če sodišče tožbenemu zahtevku ne ugodi, je treba premoženje, ki je bilo začasno zavarovano oziroma odvzeto, lastniku vrniti," odgovarjajo na ministrstvu na vprašanje, kaj se zgodi, če lastnik dokaže zakoniti izvor premoženja. Ude dodaja, da so odškodninske tožbe seveda mogoče, "a če so bile podlage za začasni odvzem utemeljene, odškodnina ne pride v poštev".

Prepričan je sicer, da bodo lastniki zaseženega premoženja sicer našli pravnike, ki bodo zagovarjali odškodninsko tožbo, "a te skupine ljudi so tako močne, da je treba državo spraviti na enakovredno oziroma enakopravno raven. In država smo ljudje, državljani."

Nezakonito premoženje preide v državno last Če tožilstvo na sodišču dokaže, da ima zaseženo premoženje nezakonit izvor, se ga lastniku odvzame in preide v državno last. "S pravnomočno sodbo odvzeto premoženje nezakonitega izvora se proda, razen če vlada na predlog upravljavca odloči drugače," pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da se prodaja opravlja na podlagi določb zakonov, ki urejajo javne finance, upravljanje kapitalskih naložb, stvarno premoženje države in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Na vrhovnem sodišču glede omenjene zakonodaje nimajo kakšnih posebnih mnenj ali pripomb, saj "v zvezi s tem področjem niti ni predlagatelj zakonodaje niti ni stranka v postopkih," je zapisal Gregor Strojin z vrhovnega sodišča. Pozdravljajo pa vse napore, ki "omogočajo celovitejše saniranje vseh posledic gospodarskega kriminala oziroma drugih kataloških kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje ta zakon, še posebej, kadar je tovrstna zakonodaja v drugih državah uvedena že dlje časa".

Glede stališča o predlaganem zakonu in tudi, kaj bi to pomenilo za delo tožilcev, smo zaprosili tudi vrhovno državno tožilstvo, vendar odgovora nismo prejeli.