Od Brezij do Jeruzalema: romanje slovenskih vernikov

Najprej je bilo romanje hoja pokore, pravi Wikipedia, kot kazen in izgon, izključno individualno. Danes so romanja najpogosteje skupinske poti.

"Romanje pomeni, da se osvobodimo svojega okolja in ob naporu gremo proti določenemu cilju, svetemu kraju, srečanju s svojo globino, v kateri nam Bog spregovori. Vse se povezuje: napor, tveganje, počitek, upanje, očiščenje. Navadno je povezano tudi s spovedjo," pa pojasnjuje teolog dr. Primož Krečič in doda, da evangeliji poročajo, da je že 12-letni Jezus šel na romanje v Jeruzalem. Kot odrasel Jud pa je med takim romanjem doživel tudi križanje in smrt.

Romarski kraji Najbolj znani romarski kraji rimskokatoliške vere – romanje namreč poznajo vse – so najbolj sveti katoliški kraji Jeruzalem, Rim, Santiago de Compostela. Vsaka država ima več bolj ali manj znanih romarskih središč. V Sloveniji sta to poleg Brezja še Sveta gora pri Gorici in Ptujska gora. No, najbolj množična v evropskem merilu so tudi tista, od koder poročajo o čudežu.

Lurd Nekoč majhno trgovsko središče na jugozahodu Francije se je razvilo v enega od najbolj znanih krajev Rimskokatoliške cerkve, potem ko se je revni 14-letni pastirici Bernardetti Soubirous pred 155 leti prikazala "Bela gospa". Bernardetti je Marija govorila o brezmadežnem spočetju, naročila ji je, naj se okoplje v studencu in svetu sporoči, naj v Lurdu zgradijo kapelo. Ko so v Vatikanu priznali Bernardettina videnja, so zgradili ogromno baziliko, zajezili studenec za bazene z zdravilno vodo, v katerih se lahko verniki okopljejo. Zdaj vsako leto po čudež v Lurd roma šest milijonov ljudi.

Fatima: Lepa gospa, kot Mariji pravijo v Fatimi, v vasici v osrednjem delu Portugalske, se je tam trem pastirčkom prikazala na vrhuncu prve svetovne vojne leta 1917. Govorila jim je, naj molijo za mir in konec vojne. Ker jim nihče ni verjel, so pastirčki Marijo prosili za čudež, ki ga bodo vsi videli. Tako se je 17. oktobra 1917 pred očmi 50 tisoč čakajočih deževno nebo naenkrat razjasnilo, sonce pa je zaplesalo okoli svoje osi. Danes v Fatimo tudi po kolenih vsako leto roma več kot milijon vernikov.

Santiago de Compostela Poleg Rima in Jeruzalema eno od največjih rimskokatoliških romarskih središč. Tam je pokopan sveti Jakob, eden od 12 apostolov. Značilnost tega romanja je Camino ali Jakobova pot, to je skupno ime za romarske poti, ki vodijo do svetišča. Najbolj znana se začne v južni Franciji in je dolga 824 kilometrov. Slovenci se pogosto odpravljajo tja.

Medžugorje Zelo pogost romarski cilj slovenskih vernikov. Gre za kraj na jugu Bosne in Hercegovine, med Mostarjem in Neretvo. Tamkajšnjih prikazovanj Vatikan še ni potrdil, kljub temu ga vsako leto obišče več kot 10 tisoč vernikov. Medžugorje velja za romarski kraj, v katerem se ljudje predvsem spovedujejo, sicer tam opravljajo molitve, seminarje, duhovne vaje kot v vseh drugih romarskih krajih.

Romarski turizem V Sloveniji obstaja kar nekaj turističnih agencij, ki ponujajo romanja kot del svoje turistične ponudbe. Matija Babnik iz turistične agencije Quo Vadis je povedal, da se njihovih romanj na leto udeleži kakih 600 ljudi. "Če odštejemo izlete na Brezje. Ljudje najpogosteje gredo v Lurd, Medžugorje, tudi v Sveto deželo." Poleg vodnika gre na tako potovanje vedno tudi duhovnik.

Razlika med izletom in romanjem Razlika je predvsem v tem, da se romarji udeležujejo tudi maš, pove Babnik: "Sicer si vsi ogledujejo iste spomenike. Gredo tudi neverniki, posebej če so potovanja z zelo zanimivimi umetnostnozgodovinskimi spomeniki. To, kar od kulturnega človeka z ene ali druge strani pričakuješ."

Zakaj na romanje? "Motivi so zelo različni," pojasnjuje Babnik. "Eni gredo skoraj kot turisti, zato, da nekaj lepega vidijo, pa tudi zato, ker vedo, da so pri nas vsa potovanja do potankosti urejena. Nekateri gredo, ker radi doživijo in vidijo nekaj novega in lepega. Nekateri se odločajo zaradi osebnih priprošenj, potreb, stisk ali v zahvalo za nekaj, s prošnjo za zdravje, za srečo v družini.