Obama vztraja pri dvigu minimalne plače. Ta tudi Slovencem ne omogoča več preživetja.

V Sloveniji 291 tisoč ljudi živi pod pragom revščine, od tega 55 tisoč otrok. Sto tisoč Slovencev prejema minimalno plačo, ki ne pokriva več niti vseh življenjskih stroškov. S podobnimi težavami se srečujejo tudi Američani, zato je ameriški predsednik Barack Obama sinoči napovedal prizadevanja za dvig minimalne plače. Zanjo so se lani že dogovorili v Nemčiji, od nje pa bo imelo koristi več kot pet milijonov zaposlenih v slabo plačanih sektorjih.

Obama je v govoru o položaju v državi med drugim predlagal višje davke za premožne Američane, s čimer bodo financirali na primer zvišanje minimalne plače in druge ukrepe za olajšanje bremena srednjega razreda. "Ne moremo sprejeti gospodarstva, v katerem lahko uspe le maloštevilnim. Če mislite, da lahko preživljate družino s 15 tisoč dolarji (13 tisoč evrov) na leto, vam predlagam, da to tudi poskusite," je ameriški predsednik zabrusil vsem tistim, ki zavračajo povišanje minimalne plače.

Slovenska minimalna plača polovico nižja od ameriške V Sloveniji je minimalna mesečna plača lani znašala 789 evrov oziroma 603 evre neto. To je 7.236 evrov na leto. Kljub pol nižji minimalni plači Slovencev pa imamo v primerjavi z Američani še vedno brezplačno zdravstveno oskrbo, česar si številni Američani ne morejo privoščiti.

Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da se v Sloveniji socialna funkcija države vse bolj prenaša na gospodarstvo, kar povzroča večjo mrtvo izgubo oziroma zaviranje podjetniške iniciative. Stopnja socialne države je v Sloveniji sicer precej višja kot v ZDA. Kljub vsem pomanjkljivostim Slovenija še vedno ostaja ena izmed držav z najbolj enakimi možnostmi za vse. Veliko ustvarjenega prihodka se prek socialnih transferjev še vedno porazdeli med ljudi, je prepričana.

Namesto dviga minimalne plače naj država ljudem pomaga s socialnimi transferji "Bolj smiselno bi bilo razmišljati v smeri, da tistim delavcem, ki za preživetje ne zaslužijo dovolj, država pomaga s socialnimi transferji. Denar za to mora zagotoviti z doslednim pobiranjem davkov oziroma višjim obdavčenjem premožnejših," predlaga Domadenikova, ki nasprotuje dvigu minimalne plače.

Tudi v ZDA trenutno poteka ostra debata o tem, kateri način obdavčitve prinese manj mrtve izgube. Medtem ko republikanci zagovarjajo povišanje davka na potrošnjo, s čimer bi financirali socialno državo, se demokrati nagibajo k višji obdavčitvi premožnejših. Zadnje je po mnenju Domadenikove med drugim rezultat Pikettyjeve knjižne uspešnice Kapital v 21. stoletju, ki zagovarja uvedbo svetovnega davka na premoženje.

"Tako pri višji obdavčitvi kot pri dvigu minimalne plače pa je treba gledati na končni učinek za gospodarstvo, saj je lahko v primeru napačne odločitve rezultat za vse slabši," še pravi Domadenikova.

GZS: Dvig minimalne plače bi ogrozil 12.500 slovenskih podjetij Medtem ko je Obama v govoru razglasil tudi konec gospodarske krize v ZDA, tega v Sloveniji za zdaj še ne moremo trditi. Slovensko gospodarstvo se od zadnjega četrtletja 2013 sicer krepi, a strukturna neravnovesja zahtevajo prilagoditev med plačami in bodočo ustvarjeno dodano vrednostjo.

"Višje plače pomenijo manj denarja za investicije. To pomeni razvojni zaostanek. Lahko pa pomenijo tudi prestop meje med obstojem in propadom," menijo v GZS in ocenjujejo, da bi morebiten dvig minimalne plače povzročil težave okoli 12.500 podjetjem. Toliko jih po oceni GZS posluje na meji rentabilnosti, zaposlujejo pa sto tisoč ljudi. Dvig minimalne plače bi po njihovem mnenju zarezal v že tako nizke marže delovno-intenzivne industrije in pospešil stečaje teh podjetij.