Ob prazniku dela zahteve za znižanje brezposelnosti

Le ta je po njihovi oceni na najnižji točki. Zahtevajo rešitev problema brezposelnosti in nasprotujejo predlogom pokojninske in delovnopravne reforme.

Svetlik: Če stopimo skupaj ... bomo iz krize izšli močnejši Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je v poslanici ob 1. maju zapisal, naj bo letošnji praznik dela v znamenju odločenosti za izboljšanje položaja zaposlenih in njihovih družin. "Časi so za nas vse zahtevni, a če stopimo skupaj v podporo tistih, ki našo pomoč najbolj potrebujejo, in ohranimo družbeno povezanost in solidarnost, bomo iz krize izšli močnejši," je poudaril.

ZSSS: Socialna kriza meji na socialno bombo tik pred eksplozijo V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevajo, naj politiki rešijo problem brezposelnosti, mladim dajo boljšo perspektivo na trgu dela, upokojencem pa zagotovijo varno starost in dostojne pokojnine. Opažajo, da je v Sloveniji vedno večja socialna kriza, ki po njihovih ocenah meji na socialno bombo tik pred eksplozijo.

Fikfakova: Brezposelnost pomeni najhujšo frustracijo na poti samouresničitve Delo predstavlja človeku uresničitev samega sebe, je dejala predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak. Če je mlad človek brezposeln, to zanj po besedah Fikfakove pomeni "najhujšo frustracijo ne le na poti osamosvojitve, temveč tudi na poti samouresničitve".

Izpostavlja tudi vprašanje začasnega dela. Številni mladi so zaposleni le za določen čas, v takšnih zaposlitvah pa se je zelo težko samouresničiti, ker je negotovost prevelika, je poudarila. Tudi različne raziskave so pokazale, da je največja verjetnost za bolezen ali celo smrt prav v skupini pogostih iskalcev zaposlitve, pravi predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela.

Bajec: S psihološkega vidika ni mala malica biti brezposeln Če za osnovne psihološke potrebe vzamemo avtonomnost, kompetentnost in pripadnost, se vsaj avtonomnost in kompetentnost lahko pomembno zadovoljujeta skozi delo, je dejal Boštjan Bajec z oddelka za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Če je posameznik brezposeln, psihološki potrebi po avtonomnosti in kompetentnosti težje zadovolji, če pa je brezposeln dlje časa, se tudi težje vrne v zaposlitveni ritem, ker "zapade v rutino nedela", opozarja Bajec. Po njegovih besedah so zato potrebna izobraževanja in drugi ukrepi za vnovično vključitev v delo.

Od vsakega posameznika je sicer odvisno, kako občuti brezposelnost, vendar Slovenci uvrščamo delo sorazmerno visoko med vrednotami in zato bi velik del Slovencev "znal imeti v primeru brezposelnosti velike težave z vidika samopodobe in samospoštovanja, občutka kompetentnosti in sposobnosti", je poudaril asistent s katedre za psihologijo dela na Filozofski fakulteti. S psihološkega vidika "ni mala malica biti brezposeln", opozarja.

Repe: Priložnost za kompleksen razmislek o socialni podobi družbe Zadnja kriza je izkazala pohlep lastnikov, zlasti tistih, ki so ob zgodovinskem preobratu na hitro obogateli in izčrpavajo podjetja, je povedal zgodovinar Božo Repe z ljubljanske Filozofske fakultete. V Sloveniji imamo ob klasičnem proletariatu po njegovih besedah še številne kategorije, ki jih delavski boj ne zajame.

Vedno več je dela za določen čas, vedno več je samozaposlitev, vedno več ljudi dela več služb hkrati, da lahko preživijo, opozarja. Izpostavil je tudi delavce migrante, ki so "novodobni sužnji", ter veliko število brezposelnih.

"Prvi maj je priložnost za kompleksen razmislek o socialni podobi slovenske družbe, ni pa več klasičen praznik, kot je bil," opaža Repe. "Počasi dobiva novo vsebino, ki pa še ni domišljena in ne dorečena," meni.

Mlakarjeva: Najbolj zasavski od vseh praznikov V zasavskih rudarskih revirjih 1. maj praznujejo vse od leta 1890. "Morda je to najbolj naš od vseh praznikov," je dejala etnologinja v Zasavskem muzeju v Trbovljah Jana Mlakar.

Na praznik najprej že zgodaj zjutraj zaigra delavska godba, "pleharji", kot jim pravijo. "Brez delavske budnice si ne moremo predstavljati 1. maja," pravi Mlakarjeva. Prebivalci rudarskih kolonij svoje domove okrasijo z venčki zelenja in "v tem pogledu je 1. maj morda nekoliko nadomestil veliko noč", ocenjuje.

Med značilnimi sestavinami praznovanja je tudi kurjenje kresov na okoliških vzpetinah na predvečer praznika. V Zasavju je imela vsaka kolonija svojega. Značilna hrana na delavskih manifestacijah v Zasavju so postali žemlja in "konci", kot kranjskim klobasam rečejo na tem območju.

Na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 100.000 brezposelnih Na Zavodu za zaposlovanje je bilo marca prijavljenih skoraj 100.000 brezposelnih, kar je približno 35.000 več kot v enakem obdobju lani, so sporočili z državnega statističnega urada.

Največ tistih, ki so delali s krajšim delovnim časom, je bilo poleti 2009, ko jih je bilo 117.000. Njihovo število se je povečevalo od začetka leta 2009, ko je začel veljati zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa z namenom ohranitve delovnih mest.

V začetku letošnjega leta je bilo približno 16.000 ljudi, ki so prejeli minimalno plačo v višini slabih 600 evrov bruto.

Praznik dela je kot državni praznik uzakonjen od 1948 Praznik dela je mednarodni praznik, ki ga 1. maja praznuje večina držav sveta. Je spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, policija pa je njihove demonstracije zadušila. Kongres II. internacionale v Parizu leta 1889 je 1. maj vpeljal kot delavski praznik. Prvič so ga v svetu in tudi v Sloveniji praznovali leta 1890. Praznik dela je v Sloveniji kot državni praznik uzakonjen od leta 1948.