Petek, 5. 3. 2021, 10.02
3 leta, 1 mesec
Kangler od države zahteva skoraj 635 tisočakov odškodnine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,70
63
Pravdni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča je v četrtek opravil narok v zadevi, v kateri Franc Kangler, nekdanji mariborski župan in državni svetnik, zdaj pa državni sekretar na notranjem ministrstvu, toži državo in od nje terja skoraj 635 tisoč evrov odškodnine, poročajo današnji časniki. Kot navajajo, je možnost poravnave že izključena.
Kangler odškodnino terja, ker je bilo več kot 20 kazenskih postopkov zoper njega, v katerih se je znašel v preteklih letih, že ustavljenih in po njegovem mnenju tudi nezakonitih in nepoštenih, piše STA.
Za zdaj je odprta le še zadeva Lutkovno gledališče, ki jo po odločitvi vrhovnega sodišča obravnava ljubljansko okrožno sodišče. Kot piše Večer, je tudi pri tej sodišče prejšnji mesec iz sodnega spisa izločilo celo vrsto nezakonito pridobljenih dokazov, a sklep o tem še ni pravnomočen.
Ker državno odvetništvo razloga za izplačilo odškodnine ne vidi, saj je bilo po njihovem mnenju vse zakonito, sta sprti strani po pisanju Dela na četrtkovem naroku zavrnili vsakršno možnost poravnave.
Kljub temu Kangler vztraja, da je žrtev političnega pregona in da so bili postopki proti njemu zrežirani, pri čemer so mu bile kršene številne pravice. Dokaze za to vidi tudi v dejstvu, da je vrhovno sodišče postopke z mariborskega preneslo na druga sodišča, piše STA.
Kanglerja bodo zaslišali 6. maja
Pravdo bodo nadaljevali 6. maja z zaslišanjem Kanglerja, ki tokrat ni prišel do besede. Kot poroča Dnevnik, bosta z odvetnikom Rokom Gerlovičem imela do takrat še precej dela, saj morata po mnenju sodnice Božene Novak podkrepiti svoje očitke, predvsem, kaj so protipravna ravnanja, zaradi katerih naj bi utrpel škodo, kdo vse naj bi ravnal protipravno in kdaj.
Kot je znano, so za Kanglerja na mariborskem sodišču najbolj sporna ravnanja preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, ki je v več primerih podpisan pod odredbo mariborskim kriminalistom o uporabi prikritih preiskovalnih metod, čeprav je dokazoval, da so njuni medsebojni odnosi obremenjeni še iz časov, ko je bil sam član parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih služb, Žirovnik pa uslužbenec Sove.
Že dalj časa v državnem zboru okoliščine raziskuje tudi parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v primerih, ki so povezani s Kanglerjem, še piše STA.
63