"Noben član nobene družine se ne bo več čutil izključenega"

Pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih smo na Siol.net želeli soočiti stran za in stran proti spremembam zakona. V združenju organizacij Čas je ZA na soočenje kljub zagotovilom, da na našem portalu ne dovoljujemo sovražnega govora in nestrpnosti, niso pristali.

Zato v ločenih člankih objavljamo izjavi (v video posnetku) in kratka pogovora s predstavnicama obeh strani.

O razlogih za uveljavitev novele zakona smo se pogovarjali z Ano Dolinar Horvat, Čas je ZA.

Koliko gre pri noveli zakona za interese odraslih oziroma interese otrok? To je referendum o porokah. Poroko pa lahko skleneta samo dva odrasla človeka. Na referendumu bomo sprejemali novelo zakona, ki je zelo preprosta. Ima štiri člene in v teh štirih členih se spremenita dve besedi. Ti dve besedi razširjata možnost poroke na vse pare. To je pravzaprav vse. Ta novela zakona nikomur nič ne jemlje, nihče ničesar ne izgubi.

Ne ukinja materinstva, ne ukinja očetovstva. 21. decembra bom še vedno hči, vnukinja, žena, mama. Zame biti mama ni beseda na papirju. Biti mama pomeni, da se svojimi otroki smejim, jih tolažim, ko jih je treba potolažiti, jim nudim varnost, zaščito, se z njimi igram … Na papirju lahko piše karkoli. Po referendumu bom ostala mama svoji biološki hčerki in svoji posvojeni hčerki. Tega mi ne more nihče nikoli vzeti.

A tudi zakonska zveza je v bistvu papir. Vi pravite, da na papirju lahko piše karkoli. Zakaj so torej poroke pomembne? Govorim o tem, kaj mi pomeni biti mama. Ker me nekdo straši, da mi bo to odvzeto. Tega se mi nikoli ne bo odvzelo. S poroko pa so povezane tudi številne pravice in obveze, ki se nam zdijo samoumevne. Noben član nobene družine se tako ne bo več čutil izključenega.

Veliko več je poudarjanja, da je treba delati skupaj, v timu, soglasno. Zakaj potrebujemo tako hitro spremembo, če v družbi očitno še ne uživa splošne podpore? Zakoni morajo urejevati dejanske družbene težave in situacije. In če nekaj obstaja, tega ne moremo z zakonom zanikati, temveč urejati. Mislim, da mora najprej vsak posameznik razčistiti pri sebi. Jaz pač svoje otroke že vzgajam, da obstaja svet razlik in ne samo nekih absolutnih, pravih načinov ljubljenja, ljubezni, partnerstva. Verjamem, da je družba zrela za ta korak. Vedno pa obstajata ena in druga stran. Vedno bosta. Svet se vrti naprej, kultura se spreminja, čas je, da gremo naprej tudi mi.

Javna debata se je osredotočila na spremembe pri posvojitvah, ker bodo zdaj lahko posvajali tudi homoseksualni pari. Za nasprotnike je to najbolj sporno. Kako odgovarjate? Zakon postopka posvojitev ne spreminja. Ne dotika se nobenega člena, vezanega na posvojitev in nikomur ne daje pravice do posvojitve. Te pravice tudi heteroseksualni pari nimamo. Obstaja samo pravica otroka, da je posvojen v čim bolj ljubeče, varno in trdno okolje.

V Sloveniji od 60. let dalje obstaja model posvojitve, po katerem je prva naloga socialnih služb, da vsakemu otroku, ki izgubi starše, uredijo skrbništvo prek starih staršev, tet, stricev. Najprej se za otroka poskuša poskrbeti v krogu širše družine. Da se otroka ne da iz okolja, ki ga pozna, mu je domače in znano. Samo če za to ne obstaja popolnoma nobena možnost, gre otrok v posvojitev. Ampak ker se to v veliki večini primerov zgodi na ta način, je pri nas posvojitev zelo malo.

Sem posvojiteljica in zelo dobro poznam postopek. Vsak par gre čez kopico rok strokovnjakov na centrih za socialno delo, ki poskušajo slediti le enemu načelu: da vsakemu otroku priskrbijo čim boljše okolje za njegov razvoj.

Ne vem, ali nasprotniki zakona ne zaupajo centrom za socialno delo in njihovi strokovnosti? Oni res ne veljajo nič? Danes sem spet prebrala, da gremo na referendum odločat o tem, ali bodo istospolni dobili naše otroke. Kje se bodo te imaginarne posvojitve kot cunami začele dogajati? Več kot 500 parov v Sloveniji čaka na posvojitev, lani je bilo posvojitev 13 in 18 enostranskih posvojitev, kar pomeni, da partner posvoji otroka svojega partnerja, kar zakon istospolnim že zdaj omogoča.

Preden bo prvi istospolni par v Sloveniji posvojil otroka, bom imela sive lase in se bom opirala na palico. Nihče pa ne razmišlja o pravicah otrok, ki že živijo v istospolnih družinah. Ti otroci niso enako pravno zaščiteni kot drugi otroci.

Katere pravice pa tem otrokom prinaša novela? Ti otroci nimajo enake pravne in socialne varnosti kot njihovi vrstniki, saj te pravice izhajajo iz statusa zakoncev. Ker starši niso zakonci, teh pravic nimajo.

Težko vprašanje, pa vendar: Bi dovolili, da bi vaša otroka posvojil istospolni par? Nobene težave ne bi imela. Želela bi samo, da je moj otrok v rokah nekoga, ki bi mu izkazal največ ljubezni, topline, spoštovanja, varnosti. Veliko bolj so mi pomembni odnosi v družini kot to, kako je družina sestavljena. S tem ne bi imela nobene težave.